Razkritje Rada Pezdirja: večina slovenskih podjetij in bank je imela podružnice v davčnih oazah
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska podjetja in nekateri posamezniki iz (nekdanje) Službe državne varnosti imajo ali so imeli črne fonde na računih švicarskih bank in offshore podjetjih po celem svetu, je na podlagi arhivskih dokumentov razkril znani ekonomist mag. Rado Pezdir.
V oddaji Intervju na TV Slovenija je v pogovoru z Jožetom Možino s pomočjo arhivskega gradiva predstavil konkretni modus operandi skupin, ki so po njegovem "ugrabile to državo".
Dokumenti med drugim pričajo, da se je SDV financirala tudi iz kriminalnih dejanj italijanske mafije v slovenskih igralnicah.
Vse to se po Pezdirjevem prepričanju ni moglo dogajati brez vednosti takratnega političnega vrha.
Kljub temu, da je bilo 90 odstotkov arhivskega gradiva SDV ob razpadu Jugoslavije uničenega, je po besedah Rada Pezdirja ostalo dovolj dokumentov, da se naredi lepa rekonstrukcija nekaterih primerov, za katere smo do sedaj mislili, da so urbane legende.
"Prva stvar, ki sem jo videl, ko sem prišel v arhiv Republike Slovenije, je poročilo o tem kako Niko Kavčič leta 1951 v Lihtenštajnu kreira davčno oazo," začenja znani ekonomist, ki se je sedaj usmeril v arhivsko raziskovanje paralelnih ekonomskih struktur.
Začelo se je po umiku jugoslovanske vojske iz Trsta junija 1945, ko so tam ostala podjetja pod vodstvom Slovencev, vendar so bila zgolj lupine, brez kapitala.
Kot priča arhivski dokument - odredba tedanjega sekretariata za notranje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije, so lastništvo, nadzor in upravljanje podjetij v Trstu prenesli na slovensko Službo državne varnosti (SDV).
To podjetniško mrežo je nato po Pezdirjevih ugotovitvah SDV začela uporabljati za pridobivanje deviz in obveščevalno dejavnost, kapital pa so akumulirali s tihotapljenjm cigaret, preprodajo droge in podobno.
Pezdir slednje karikira z arhivskim dokumentom o tem kako so leta 1946 iz Napolija v Slovenijo uvozili 46 ton semen indijske konoplje, denar za to pa so zbrali s prodajo cigaret preko slovenskih podjetij v Trstu. Navede tudi poročilo ekonomskega oddelka takratne Uprave državne varnosti v katerem Niko Kavčič intenzivno poroča, da je "trg pretihotapljenih cigaret osvojen vse do Ancone." Denar, ki je bil na ta način zbran pa naj bi šel v mrežo tržaških podjetij.
V drugi dokumentirani zgodbi gre za tihotapljenje opija v Jugoslavijo in njegovo potovanje naprej. Da je šlo za stabilno in trajno poslovanje SDV dokazujejo kriminalistični dokumenti izpred padca režima leta 1988, ko so v koprskem pristanišču odkrili preko tono hašiša. "To je kriminalistična policija zapečatila in medtem ko je potekal postopek preverjanja kaj se pravzaprav dogajalo, je SDV robo razpečatila in jo poslala naprej," opisuje Pezdir.
Ves ta denar pa se je po njegovih besedah stekal v podjetja SDV v Italiji in v davčnih oazah, kot je na primer Safti v Trstu. Ostanek tega preko podjetij Proteus SA in Proteus Financ v Luksemburgu in Zurichu živi še danes, saj je leta 1997 ta Saftijev off-shore izplačala Nova ljubljanska banka in ga preimenovala v NLB Interfinance. "To je hčerinsko podjetje Nove ljubljanske banke, ki je dramatično poglobila bančno luknjo, s katero se danes ukvarjamo in jo odplačujemo," opozarja ekonomist.
"Nismo imeli samo vzporedne ekonomije, ampak tudi paralelno bančništvo. In v njem so dominirali tisti, ki so imeli pedigre v SDV."
Po besedah Pezdirja je treba ločiti dve skupine podjetij: tista, ki jih je v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Lihtenštajnu in kasneje na Cipru, v Luksemburgu in Britanskih Deviških otokih SDV nadzorovala neposredno in druga slovenska podjetja, ki so delovala v skladu s politiko SDV.
Med primeri je Pezdir navedel konec osemdesetih ustanovljeno off-shore podjetje Petrola na Cipru Cypet Oils, nakazilo 340 tisoč nemških mark leta 1988 iz Iskre v njeno lihtenštajnsko podružnico, obstoj katere je v Sloveniji praktično nepoznan. Podobno velja tudi za hčerinsko podjetje Ljubljanske banke v isti davčni oazi, ki se ga danes prav tako ne da več najti.
Po prepričanju Rada Pezdirja je predvsem pri omenjenih poslih iz konca osemdesetih šlo za akumulacijo kapitala za tranzicijo, prelivanje tega denarja v tujino pa po njegovem ni dogajalo brez vednosti takratnega partijskega političnega vrha.
"Nenazadnje morate vedeti, da je bil eden zadnjih in vplivnejših šefov SDV Ivan Eržen, ki pa je imel dolgo in zelo prijateljsko zgodovino s tedanjim šefom ZK CKS gospodom Milanom Kučanom. To so zadeve, ki niso šle mimo njega," trdi ekonomist.
Pezdir omenja tudi rekonstruirano in dokazano zgodbo o italijanskem organiziranem kriminalu v slovenskih igralnicah, ki je bila po njegovih ugotovitvah eden od načinov financiranja SDV. V oddaji celotno zgodbo podrobneje pojasni ter razloži tok denarja od italijanske mafije do slovenskih obveščevalcev.
V oddaji Intervju na TV Slovenija je v pogovoru z Jožetom Možino s pomočjo arhivskega gradiva predstavil konkretni modus operandi skupin, ki so po njegovem "ugrabile to državo".
Dokumenti med drugim pričajo, da se je SDV financirala tudi iz kriminalnih dejanj italijanske mafije v slovenskih igralnicah.
Vse to se po Pezdirjevem prepričanju ni moglo dogajati brez vednosti takratnega političnega vrha.
Kljub temu, da je bilo 90 odstotkov arhivskega gradiva SDV ob razpadu Jugoslavije uničenega, je po besedah Rada Pezdirja ostalo dovolj dokumentov, da se naredi lepa rekonstrukcija nekaterih primerov, za katere smo do sedaj mislili, da so urbane legende.
"Prva stvar, ki sem jo videl, ko sem prišel v arhiv Republike Slovenije, je poročilo o tem kako Niko Kavčič leta 1951 v Lihtenštajnu kreira davčno oazo," začenja znani ekonomist, ki se je sedaj usmeril v arhivsko raziskovanje paralelnih ekonomskih struktur.
Začelo se je po umiku jugoslovanske vojske iz Trsta junija 1945, ko so tam ostala podjetja pod vodstvom Slovencev, vendar so bila zgolj lupine, brez kapitala.
Kot priča arhivski dokument - odredba tedanjega sekretariata za notranje zadeve Federativne ljudske republike Jugoslavije, so lastništvo, nadzor in upravljanje podjetij v Trstu prenesli na slovensko Službo državne varnosti (SDV).
To podjetniško mrežo je nato po Pezdirjevih ugotovitvah SDV začela uporabljati za pridobivanje deviz in obveščevalno dejavnost, kapital pa so akumulirali s tihotapljenjm cigaret, preprodajo droge in podobno.
Pezdir slednje karikira z arhivskim dokumentom o tem kako so leta 1946 iz Napolija v Slovenijo uvozili 46 ton semen indijske konoplje, denar za to pa so zbrali s prodajo cigaret preko slovenskih podjetij v Trstu. Navede tudi poročilo ekonomskega oddelka takratne Uprave državne varnosti v katerem Niko Kavčič intenzivno poroča, da je "trg pretihotapljenih cigaret osvojen vse do Ancone." Denar, ki je bil na ta način zbran pa naj bi šel v mrežo tržaških podjetij.
V drugi dokumentirani zgodbi gre za tihotapljenje opija v Jugoslavijo in njegovo potovanje naprej. Da je šlo za stabilno in trajno poslovanje SDV dokazujejo kriminalistični dokumenti izpred padca režima leta 1988, ko so v koprskem pristanišču odkrili preko tono hašiša. "To je kriminalistična policija zapečatila in medtem ko je potekal postopek preverjanja kaj se pravzaprav dogajalo, je SDV robo razpečatila in jo poslala naprej," opisuje Pezdir.
Ves ta denar pa se je po njegovih besedah stekal v podjetja SDV v Italiji in v davčnih oazah, kot je na primer Safti v Trstu. Ostanek tega preko podjetij Proteus SA in Proteus Financ v Luksemburgu in Zurichu živi še danes, saj je leta 1997 ta Saftijev off-shore izplačala Nova ljubljanska banka in ga preimenovala v NLB Interfinance. "To je hčerinsko podjetje Nove ljubljanske banke, ki je dramatično poglobila bančno luknjo, s katero se danes ukvarjamo in jo odplačujemo," opozarja ekonomist.
"Nismo imeli samo vzporedne ekonomije, ampak tudi paralelno bančništvo. In v njem so dominirali tisti, ki so imeli pedigre v SDV."
Vdrli v stanovanje pokojnega Nika Kavčiča in odnesli osebni arhiv
Zanimiva, predvsem pa sporočilna zgodba iz rubrike "črna kronika" prihaja prav te dni. Po poročanju portala topnews.si so neznanci vdrli v stanovanje pokojnega bančnika Nika Kavčiča, enega najvplivnejših ljudi v slovenskem gospodarstvu, bančništvu in obveščevalni dejavnosti v času socialistične Jugoslavije.
Izpraznili so police z arhivom in fascikle, v katerih je bila predstavljena drugačna zgodba o povojni ekonomiji v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji, ki jo sedaj razkriva tudi mag. Rado Pezdir.
Zanimiva, predvsem pa sporočilna zgodba iz rubrike "črna kronika" prihaja prav te dni. Po poročanju portala topnews.si so neznanci vdrli v stanovanje pokojnega bančnika Nika Kavčiča, enega najvplivnejših ljudi v slovenskem gospodarstvu, bančništvu in obveščevalni dejavnosti v času socialistične Jugoslavije.
Izpraznili so police z arhivom in fascikle, v katerih je bila predstavljena drugačna zgodba o povojni ekonomiji v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji, ki jo sedaj razkriva tudi mag. Rado Pezdir.
Ko so doma gradili komunizem, so se zunaj šli trdi kapitalizem
Po besedah Pezdirja je treba ločiti dve skupine podjetij: tista, ki jih je v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Lihtenštajnu in kasneje na Cipru, v Luksemburgu in Britanskih Deviških otokih SDV nadzorovala neposredno in druga slovenska podjetja, ki so delovala v skladu s politiko SDV.
Med primeri je Pezdir navedel konec osemdesetih ustanovljeno off-shore podjetje Petrola na Cipru Cypet Oils, nakazilo 340 tisoč nemških mark leta 1988 iz Iskre v njeno lihtenštajnsko podružnico, obstoj katere je v Sloveniji praktično nepoznan. Podobno velja tudi za hčerinsko podjetje Ljubljanske banke v isti davčni oazi, ki se ga danes prav tako ne da več najti.
Po prepričanju Rada Pezdirja je predvsem pri omenjenih poslih iz konca osemdesetih šlo za akumulacijo kapitala za tranzicijo, prelivanje tega denarja v tujino pa po njegovem ni dogajalo brez vednosti takratnega partijskega političnega vrha.
"Nenazadnje morate vedeti, da je bil eden zadnjih in vplivnejših šefov SDV Ivan Eržen, ki pa je imel dolgo in zelo prijateljsko zgodovino s tedanjim šefom ZK CKS gospodom Milanom Kučanom. To so zadeve, ki niso šle mimo njega," trdi ekonomist.
Pezdir omenja tudi rekonstruirano in dokazano zgodbo o italijanskem organiziranem kriminalu v slovenskih igralnicah, ki je bila po njegovih ugotovitvah eden od načinov financiranja SDV. V oddaji celotno zgodbo podrobneje pojasni ter razloži tok denarja od italijanske mafije do slovenskih obveščevalcev.
Oddajo intervju z mag. Radom Pezdirjem si lahko ogledate v spletnem arhivu TV Slovenija.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
korosec.france
Kuge, lakote, potresa, žleda, lubadarja,virusov, džihadistov in udboučanistov, reši nas o Gospod.
slovenc sm
Glede na to, da se javni mediji ne odzivajo na to razkritje, bi bilo zelo koristno, če bi se organizirali in povzetke tega intervjuja vsem poslali na domače naslove. Ob tem pa velik vprašaj? Zakaj mediji poročajo o tem, ko nekdo ukrade 5 EUR a tišina, ko dnevno kradejo milijone, milijarde.
slovenc sm
Le tako naprej. Mogoče povabite g. Pezdirja in ga naprosite, da lahko njegova razkritja objavljate na vaših straneh.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.