Razkol v pravoslavni Cerkvi še zadnji korak za zmago Ukrajine nad ruskimi interesi?

POSLUŠAJ ČLANEK
Ruski pravoslavni patriarhat v Moskvi se je odločil za radikalno potezo in prekinil stike z Ekumenskim pravoslavnim patriarhatom v Carigradu, ki že stoletja velja za »prvega med enakimi« znotraj pravoslavne cerkve. Ruska pravoslavna cerkev se je za tako drastično potezo odločila po tem, ko so v Carigradu na sinodi pravoslavne cerkve napovedali, da bodo ustanovili svobodno Ukrajinsko pravoslavno cerkev.

Prav nadzor ruske pravoslavne cerkve nad ukrajinsko je bila zadnja mehka moč Rusije na ozemlju Ukrajine. Od priključitve Krima Rusiji in vojne v Vzhodni Ukrajini je namreč odnos Ukrajincev do Rusije skozi leta postal zelo nasprotujoč skoraj sovražen, pravoslavne cerkve pa so bile zaradi ruskega vodstva še zadnje točke, kjer se je poskušalo vplivati na pozitiven odnos do Rusije.

Odločitev Carigrada, da prizna Ukrajinsko pravoslavno cerkev, je povsem razgrela čustva v Rusiji, kjer je metropolit Hilarion povedal, da je ruska pravoslavna cerkev prekinila stike z Carigradom. »Ruska pravoslavna cerkev noče priznati odločitev sprejetih na sinodi in jih tudi ne bo izpolnjevala,« je povedal Hilarion in dodal: »Upamo, da bo prevladala zdrava pamet in bo Patriarhat v Carigradu spremenil odnose nazaj v trenutno realnost.«

Naznanitev nastanka Ukrajinske pravoslavne cerkve je namreč posegla v tradicionalno pravico Ruske pravoslavne cerkve, da nadzoruje ozemlje Metropolije Kijev. Ta pa je bila Ruski pravoslavni cerkvi dana že leta 1686.

Med velikimi zagovorniki odločitve Carigrada je predvsem ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je Carigrajski patriarhat zaprosil, da ukrajinski cerkvi podeli svobodo. Nedvomno pa odločitev ni naletela na odobravanje v Rusiji, saj je ruski predsednik Vladimir Putin izgubil še zadnjo možnost za mehko vplivanje na Ukrajince.

Priključitev Krima vplivala na mnenje Ukrajincev o Rusiji


Po priključitvi Krima in vojaški agresiji na vzhodno Ukrajino se namreč niso uresničile ruske želje po tem, da bi Ukrajino,  uporno »rusko« provinco, vedno bolj priključevali »ruskemu svetu«. Namesto tega se je v petih ukrajinskih regijah odnos do Rusije popolnoma obrnil. Ekonomski in trgovski padec Ukrajine po vojni in trud proti-ruskega predsednika Petra Porošenka sta dosegla svoje, piše britanski ekspert za Ukrajino, Taras Kuzio na EU Observerju.

V Ukrajini je bil namreč glas Rusov vedno močno slišan in na volitvah tudi viden. A po vojni v vzhodnem delu države je kar 16 % proruskih volivcev ostalo v rusko okupiranih ozemljih in ne morejo sodelovati na volitvah. Tako so proruske težnje v tej državi postale vse bolj šibke, navaja Kuzio.

Povečanje patriotizma, ekonomska neodvisnost in svobodna cerkev


Vojna je tudi povečala ukrajinski patriotizem. Kar tri četrt Ukrajincev namreč meni, da je cilj Rusije uničiti ukrajinsko državo. Enak odstotek ljudi meni tudi, da je Putin negativna osebnost in da dokler bo predsednik Rusije, ne bo normalizacije odnosov z Ukrajino. Ob besedi Rusija 66 % Ukrajincev pomisli na »agresijo«, 57 % na »krutost« in 56 % na »diktaturo«.

Putin je s sankcijami proti Ukrajini dosegel to, da se je Ukrajina osamosvojila tudi ekonomsko. Njena največja zaveznica je postala EU. Rusi so nato poskušali svoje interese podpirati prek družabnih medijev, televizij in radiev na ukrajinskem ozemlju, a ukrajinski oblasti ni preostalo nič drugega, kot da so jih prepovedali.

Prav zato je odcepitev ukrajinske pravoslavne cerkve tako hud udarec za Rusijo, saj je bila to še zadnja točka za možnost vplivanja na javno mnenje v Ukrajini. Rusi so z odločitvijo Carigrada ostali brez enega samega kanala, s katerim bi posegli na ukrajinsko ozemlje, svoj komentar na EU Observerju zaključuje britanski zunanjepolitični analitik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike