Raziskava: Slovenija ostaja med državami z največjo enakostjo na svetu

Nova raziskava OECD, ki ponuja pregled družbe v letu 2019, je postregla z zanimivimi podatki o stanju v družbah držav, ki so članice OECD območja.

Čeprav se v Sloveniji veliko govori o neenakosti med najnižjim in najvišjim slojem, smo glede enakosti v samem vrhu držav OECD. Koeficient, ki meri enakost med prihodki ljudi, se razteza od 0, kar pomeni popolno enakost, do 1, kar pomeni, da gre vsa dohodek v roke najbogatejših in označuje popolno neenakost.

Slovenija, skupaj s Slovaško in Češko predstavlja države v skupini OECD, kjer so prihodki med ljudmi razporejeni najbolj enakovredno. Z vrednostjo koeficienta 0,25 smo tako za 6 točk nad OECD povprečjem (0,31), razlika pa je še večja v primerjavi z drugimi državami, kjer je neenakost dohodkov hud problem: južna Afrika (0,62), Kitajska (0,5) in Rusija (0,38).

Večje razlike so na področju premoženja, ki je v Sloveniji v 50 % last 10 % najbogatejših gospodinjstev. Tudi tu smo sicer pod povprečjem OECD, ampak precej bolj primerljivi tudi z drugimi državami. Več kot 80 % bogastva je v rokah najbogatejših gospodinjstev v ZDA, okrog 70 % pa na Danskem in Nizozemskem. Enakost je tudi na tem področju največja na Slovaškem, kjer je v rokah najpremožnejših 10 % gospodinjstev, le 35 % premoženja.

Zanimiv pa je tudi podatek, koliko generacij znotraj ene družine potrebujemo, da pride posameznik iz najnižjega sloja v srednji sloj. Povprečje OECD znaša 4 ali 5 generacij, največ časa za dosego srednjega sloja pa bi potrebovali v Kolumbiji (kar 11 generacij), Braziliji (9 generacij), najhitreje pa bi v srenji sloj prilezli na Danskem, kjer bi za to potrebovali le 2 generaciji.

V državah OECD skoraj 12 % ljudi živi pod pragom revščine

Raziskava je mirila tudi revščino znotraj držav OECD. Prag revščine predstavlja polovica povprečnega neto dohodka na družinskega člana. Najmanj revnih ljudi imajo na Islandiji, Danskem, Češkem in Finskem kjer je stopnja revščine okrog 5 %. Tudi Slovenija je s slabimi 10 % pod OECD povprečjem. Največ revščine pa je na Kitajskem in v južni Afriki, kjer se število revnih približa 30 %, okrog 20 % revnih je v državah južne Amerike in Indiji. Med zahodnimi državami je največ revščine v ZDA in Izraelu, okrog 18 %.

Z revščino in enakostjo pa so močno povezani tudi socialne pomoči, ki jih razdelijo posamezne države. V povprečju držav OECD prejema razne socialne transferje 6 % državljanov. Pri razdeljevanju državnih pomoči je najbolj radodarna Finska, kjer je prejemnikov različnih socialnih pomoči 16 %, sledijo ZDA s 15 % in Francija s 13 %. Slovenija je z nekaj manj ko 6 % prejemnikov raznih socialnih pomoči pristala v povprečju držav OECD.

Najmanj radodarne so Turčija, Čile in Koreja, vse z manj kot 2 % socialne pomoči, med evropskimi državami pa Madžarska in Češka, kjer je med populacijo približno 3 % prejemnikov pomoči, število prejemnikov pa se je od leta 2007 močno zmanjšalo, v obeh državah skoraj za polovico.

V Sloveniji za razne socialne pravice namenimo nekaj več kot 20 % BDP, kar je malenkost več od evropskega povprečja. Polovico vseh sredstev Slovenija nameni pokojninam, četrtina gre za zdravstveno blagajno, preostanek pa za ostale socialne izdatke.

Za zdravstvo v Sloveniji namenimo manj od povprečja OECD

Skupno sicer v Sloveniji za zdravstvo namenimo okrog 3.000$ na prebivalca, kar je manj od povprečja OECD držav, ki namenijo na prebivalca okrog 4.000$. Izdatki za zdravstvo pa se nam na nek način tudi obrestujejo, saj je pričakovana življenjska doba v Sloveniji višja od povprečja držav OECD. Največ za zdravstvo namenijo v ZDA, kjer za zdravstvo na vsakega prebivalca namenijo 10.000$, sledijo Švica z 8.000$ in Luksemburg z okrog 7.000$.

Kljub vsem izdatkom za zdravstvo pa še velik zdravstveni problem ostajajo samomori. Med državami OECD smo po številu samomorov v samem vrhu. Nadpovprečni smo tudi pri uživanju tobaka in alkohola. Kljub trendu padanja v Sloveniji še vedno kadi 20 % populacije starejše od 15 let, kar je za 5 % več od OECD povprečja. Enako velja za uživanje alkohola, kjer smo Slovenci s skoraj 12 % rednih uživalcev alkohola nad evropskim povprečjem, ki znaša okrog 8 %.