Raziskava PISA: Slovenski dijaki nadpovprečno uspešni in pridni, vendar podpovprečno srečni v šoli

POSLUŠAJ ČLANEK
Znani so rezultati raziskave PISA 2018, raziskave, ki raziskuje bralne, matematične in naravoslovne kompetence šolajočih se 15-letnikov. Slovenski šolarji so se najbolje odrezali na področju naravoslovja, kjer so dosegli 13. mesto, najmanj uspešno pa na področju bralne pismenosti, kjer so dosegli 21. mesto.

Kljub temu, da so rezultati na vseh treh področjih  nekoliko nižji kot pred tremi leti, je Slovenija še vedno nad povprečjem OECD, vendar daleč za najboljšimi, ki so Kitajska, Singapur, Japonska, Estonija in Finska. Zaskrbljujoč podatek pa je, da na svetovni ravni le 9% šolarjev loči podatke od mnenj.

Na področju bralnega razumevanja so slovenski šolarji zbrali 495 točk, kar je 10 točk manj kot pred tremi leti in se uvrstili na 21. mesto. S 555 točkami vodijo Kitajske province, ki jim sledijo Singapur, Estonija, Kanada in Finska.

Na področju matematike so slovenski šolarji s 509 točkami za 1 točko poslabšali rezultat izpred treh let in zasedli 14. mesto, pri naravoslovju pa so slovenski šolarji dosegli 507 točk, kar nas je uvrstilo na 13. mesto, vendar je 6 točk manj kot pred tremi leti. Matematično vodijo Kitajske province (591), Singapur (569), Japonska (527) in Južna Koreja (526), pri naravoslovju pa Kitajskim provincam in Singapurju sledijo Estonija, Japonska in Finska.

Bralna pismenost stoji, mnenja od podatkov ne loči niti vsak deseti petnajstletnik


Kljub temu, da se je svet od leta 2000 opazno spremenil, pa se temu ni bistveno prilagodila tudi šola, opozarjajo raziskovalci. Če so bili najpomembnejši viri informacij v času prve raziskave enciklopedije in šolski učbeniki, je danes to internet. Zaskrbljujoč podatek pa je, da samo 9% mladostnikov razume razliko med mnenjem in podatkom, ki je za pridobivanje kakovostnih informacij na spletu, kjer lahko objavlja vsakdo, ključna.

Pisa je raziskava, ki jo opravlja OECD – organizacija za gospodarstvo, sodelovanje in razvoj, t.i. klub najbolj razvitih držav sveta. Raziskujejo kaj učenci znajo in kako so to svoje znanje zmožni prenesti v reševanje praktičnih izzivov. Osredotoča se predvsem na bralno pismenost, matematične veščine in naravoslovje. V raziskavo je bilo vključenih 600.000 petnajstletnikov, ki predstavljajo 32 milijonov petnajstletnikov iz 79 držav, kjer je raziskava potekala. Raziskavo vsaka 3 leta opravljajo že od leta 2000.

Privilegirani dijaki imajo tudi za 4 leta znanja prednosti, toda ni vse v denarju


Raziskava PISA razkriva tudi nekaj drugih podatkov, ki niso povezani le z matematiko, bralnim razumevanjem in naravoslovjem. Ugotavljajo, da imajo učenci, ki hodijo v najboljše šole, več znanja, ki je ekvivalentno štirim letom prednosti pri učenju pred tistimi, ki se izobražujejo v slabših, pri čemer ugotavljajo, da je segregacija v javnih šolah celo večja kot v zasebnih. Ugotavljajo tudi, da so želje najboljših fantov po inženirskih poklicih bistveno višje kot pri dekletih, obratno pa želje najuspešnejših deklet po poklicih s področja zdravstva močno presegajo želje fantov.

PISA ugotavlja tudi, da vložena finančna sredstva v izobraževanje ne vplivajo nujno na uspeh le tega. Korelacija med vloženimi sredstvi in uspehom je vidna le pri najrevnejših državah, kjer je denarja za šolstvo zelo malo. Ko pa je šolstvu namenjena dostojna količina denarja, je uspešnost v glavnem odvisna le še od razporeditve tega denarja. Estonija, ki je na vseh področjih skoraj najboljša, v šolski sistem vlaga 30% manj sredstev od povprečja OECD, kolikor približno vlaga tudi Slovenija.

Raziskava ugotavlja tudi, da število ur, ki jih učenci namenijo učenju, ne vodi nujno v boljše rezultate. Finci, ki se učijo »le« 36 ur na teden (skupaj v šoli in izven šole) so tako praktično pri vrhu. Povprečno se učenci učijo 44 ur, v Združenih arabskih emiratih pa se učenci učijo celo 58 ur na teden (vendar kljub temu dosegajo podpovprečne rezultate. PISA je raziskovala tudi razlike med šolami in znotraj šol, ter nekatere druge kazalce kot so miselnost in disciplina. Več discipline v razredu vodi v srečnejše učence, še ugotavljajo.

Slovenski učenci uspešni, ne pa tudi srečni in učinkoviti


Kljub temu, da so slovenski šolarji pri bralnem razumevanju nadpovprečni, pa so podpovprečno zadovoljni z šolskim življenjem. Prav tako raziskava zaznava, da je njihova miselnost podpovprečno usmerjena v rast in uspeh, prav tako se učijo več od povprečja OECD. Slovenski šolar za učenje porabi 45 ur na teden, kar je ena ura več kot je povprečje OECD, 9 ur več, ko njihov finski in 2 uri več kot estonski vrstnik, ki dosegata najboljše rezultate. Nadpovprečne v Sloveniji so tudi razlike med šolami. V Sloveniji tako nikakor ni nepomembno, katero šolo obiskuješ. Razlike med različnimi šolami segajo skoraj do 40%, medtem ko je povprečje OECD 29%, na Finskem pa le 7%

KOMENTAR: Uredništvo
Slovenski učenci produktivni, vendar še daleč od izkoriščenja potencialov.
Ob pogledu na rezultate raziskave PISA se lahko potrkamo po prsih in se pohvalimo, da smo v vseh treh kategorijah nad OECD povprečjem ter da so padci glede na preteklo merjenje majhni. Pa vendar se lahko upravičeno tudi vprašamo, zakaj se naši šolarji učijo več časa za slabši rezultat od finskih in estonskih vrstnikov. Zakaj je Estonija, ki je ob osamosvojitvi začela nižje, prišla tako visoko in zakaj lahko Estonci z manj denarja kot mi dosežejo več. Medtem, ko je na Finskem najbližja šola tudi najboljša (saj so razlike med različnimi šolami minimalne), pa v Sloveniji še zdaleč ni tako. Z izbiro šole lahko izboljšaš rezultat tudi za 40%, kar je verjetno tudi eden od razlogov, da se šolski sindikat boji primerjanja med šolami kot hudič križa. In kot poudarjajo raziskovalci, razlike so v javnih šolah še večje kot v zasebnih, kar pomeni, da je tudi skrb ministra Pikala in Socialnih demokratov, da bi z uresničitvijo ustavne določbe glede zasebnih šol nastradal javni šolski sistem, odveč. Snovalci šolskih politik, ravnatelji in učitelji pa se lahko zamislijo tudi nad tem, da so slovenski učenci podpovprečno zadovoljni z življenjem v šoli in da so učenci bolj zadovoljni, kjer je več avtoritete v razredu. Izziv za pristojne je tako, kako dvigniti avtoriteto učiteljev (kar je ravno nasprotno kot je počela večina šolskih reform v preteklosti) in kako iz sredstev, ki jih je v šolstvu očitno dovolj, narediti več.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike