Raziskava Ogledalo Slovenije: zaupanje v RTV Slovenija precej padlo

POSLUŠAJ ČLANEK
Gasilci, medicinske sestre, znanstveniki in zdravniki uživajo največje zaupanje v slovenski družbi. Med institucijami so to mala podjetja, kaže raziskava agencije Valicon Ogledalo Slovenije.

Ob zadnji medijski obravnavi slovenske družbeno-politične stvarnosti pa je še posebej zanimivo spremljati trend zaupanja javnosti v RTV Slovenija. Zaupanje v javno hišo je ob začetku epidemije najprej močno poskočilo, po zadnjih podatkih pa spet padlo na negativno vrednost, kar pomeni, da ji precej več državljanov ne zaupa kot zaupa. 

Podoben velik dvig in nato padec zaupanja je sicer opazen tudi pri nekaterih drugih v koronavirusni situaciji izpostavljenih institucijah, kot so zdravstvo, policija, vojska. A do teh je, za razliko od RTV,  zaupanje še vedno bolj pozitivno kot negativno. 

Nizko zaupanje v javno radiotelevizijo in medije nasploh je v veliki meri posledica pristranskega, na trenutke celo aktivističnega poročanja v zvezi z delom vlade Republike Slovenije, ugotavljamo v komentarju uredništva. Tako te, kot tudi prejšnjih. 

Glede na november 2019 so največ zaupanja javnosti pridobili zdravstvo, šolstvo in trgovine oz. trgovska podjetja.

Na vrhu zaupanja v institucije sicer z vrednostjo +53 ostajajo mala slovenska podjetja. Osem institucij s pozitivnim zaupanjem sicer zaključuje vojska, v katero zaupanje sicer počasi pada.

Prvič do sedaj pa je negativno zaupanje v predsednika republike (-13). Na negativni strani je tudi RTV Slovenija (-18), Javna uprava, Evropska komisija, banke, župani itd.

Najmanj ljudi še vedno zaupa Cerkvi, strankam vladne koalicije in državnem zboru.

Relativno nizko zaupanje beleži tudi Janševa vlada (-55), a je to enako s Šarčevo in višje od Cerarjeve.

O pozitivni in negativni stopnji zaupanja

Pozitivna stopnja zaupanja pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100.



Med poklici pozitivno zaupanje beleži dvanajst strok. Koronavirusna situacija je zaupanje v novinarstvo nekoliko popravila, a je še veno negativno. Tradicionalno nizko so sodniki in javni tožilci, povsem pri dnu pa državni uradniki, vladni ministri in politiki na splošno

Vir tabele: Valicon

Kaj se dogaja z zaupanjem v RTV Slovenija


Tabela Valicona zaupanje v institucije, ki pa ne vključuje aprilskega merjenja zaupanja iste agencije.


Mnogo kontroverznosti v družbi, vse od marčevske menjave oblasti, vzbuja poročanje radiotelevizije o aktualnem družbeno-političnem dogajanju. Slednje se odraža tudi v meritvah zaupanja v nacionalno medijsko hišo.

Če ji je, tako kot večini medijev, ob začetku koronavirusne krize, ko so ljudje mrzlično spremljali sveže informacije, zaupanje iz globoko negativnega silovito naraslo, pa se zdaj to že spreminja.

Sredi aprila je RTV Slovenija beležila pozitivno razmerje zaupanja (+11 %) (kar je za 45 odstotnih točk bolje kot novembra lani). A dva meseca kasneje je spet kar precej več tistih, ki nacionalnem mediju ne zaupajo, kot onih, ki mu zaupa. Razmerje se je spremenilo za 29 odstotnih točk in zdaj znaša -11 %.

Čeprav je RTV kot institucija izgubila tolikšno zaupanje, so mediji kot celota izgubili le 3 odstotne točke zaupanja. Kljub temu javna hiša še vedno uživa nekoliko višje zaupanje kot mediji na splošno, ki pa na daljši rok nekoliko pridobivajo.

Zaupanje je padlo tudi v vlado, a približno pol manj kot to velja za RTV Slovenija.

KOMENTAR: Uredništvo
Se bodo sprenevedali naprej ali so sposobni samorefleksije?
Najprej je treba izpostaviti, da so nacionalna radiotelevizija in mediji na splošno zaupanje večine ljudi zapravili že mnogo pred koronavirusno situacijo in tokratnim merjenjem zaupanja v institucije. Izredne aprilske razmere so zaupanje ljudi v najbolj izpostavljene institucije pričakovano pognale navzgor. Zato je po svoje tudi pričakovano, da zdaj to zaupanje, glede na aprilsko merjenje, kopni. A ravno na koronavirusnem splošnem skoku zaupanja je RTV Slovenija gradila svojo kampanjo "od državljanov prepoznanega verodostojnega medija", čeprav je bilo izhodiščno zaupanje globoko negativno. V tem smislu zdaj, ko izgublja nekoliko več kot večina ostalih institucij, prihaja soočenje z realnostjo, s katero pa se verjetno ne bodo ravno hvalili. Privoščljivost pri tem ni na mestu, a slepiti se, da je z medijsko sceno (tudi javno RTV) v Sloveniji vse v redu in da uživa zaupanje, potrebno za verodostojno opravljanje svojega poslanstva v demokratični družbi, bi bilo škodljivo. Še posebej pa, če bi v to skušali prepričati medijsko občestvo, ki v sebi trezno čuti drugačno resnico. To smo lahko najbolje videli v zgražajočih reakcijah ljudi, ko so se novinarji, na čelu z oddajo Tarča, spravili na zdravniško obravnavo oskrbovancev domov za ostarele. Pri tem ni nepomembno, da zdravstvena stroka uživa mnogo višjo podporo ljudi kot novinarska ali pa denimo kot jo uživajo politiki, ki so na tej nesreči nastavljali svoj piskrček. Zato je prav, da se mediji in novinarji ob kritikah na svoj račun prenehamo skrivati za zvenečimi parolami kot so "novinarska avtonomija in neodvisnost", temveč, da se kdaj zazremo tudi vase in se vprašamo, če smo res tako profesionalni, nepristranski in avtonomni, kot se radi javno ponašamo. V prvi vrsti (ampak ne samo) bi bila tovrstna samokritična presoja potrebna pri odgovornih na RTV Slovenija. Morda bi potem tudi lažje razumeli, zakaj v vse večjem delu prisilnih plačnikov RTV naročnine glede tega narašča nejevolja, če ne celo upor in državljanska nepokorščina. Pri tem je seveda najlažje krivdo zvaliti na njihovo nerazumevanje pomena javne radiotelevizije za demokracijo in tako prezreti resnične vzroke za brbotajoče nezadovoljstvo, ki ga odraža tudi erozija zaupanja. Če bi bili na RTV Slovenija tovrstne samorefleksije sposobni, ter na podlagi dognanj tudi pripravljeni kaj spremeniti, bi pritisk na ukinitev prisilnega plačevanja njihovih storitev nedvomno popustil. Potem bi se morda počutili tudi manj ogrožene in ne bi refleksno za vsako ceno rušili vlade, ki jim po njihovo zdaj "streže po življenju".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30