Raziskava o odnosu do migracij: skepticizem v porastu predvsem med državljani Grčije, Nemčije, Italije in Švedske
POSLUŠAJ ČLANEK
Raziskovalni center PEW je objavil raziskavo, ki preučuje odnos ljudi do migrantov in mnenja o njihovem "doprinosu" v okolju, kjer so si ustvarili novo življenje.
V desetih od osemnajstih izbranih držav, ki jih tako ali drugače zaznamujejo migracije, z migracijami, je večinsko mnenje, da migranti prispevajo k izboljšanju njihove države in zanjo niso breme. Tako denimo večinsko menijo v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Kanadi in Avstraliji, ki gostijo vsaka skorajda po 7 ali več milijonov migrantov.
A dejstvo je tudi, da je največ ljudi, ki podpirajo deportacijo ilegalnih migrantov in tistih, ki menijo, da migranti prinašajo v družbo več kriminala, prav v Grčiji, Nemčiji in na Švedskem, ki so ob zadnjem migrantskem valu v Evropo najbolj obremenjene države.
Prebivalci petih držav; Madžarske, Grčije, Južnoafriške Republike, Rusije in Izraela vidijo migrante kot breme za svojo državo. Razen Rusije ima vsaka od njih manj kot 5 milijonov migrantov. Podobno je tudi v Italiji in na Poljskem, na Nizozemskem pa so ljudje že bolj deljenega mnenja.
A raziskava kaže tudi, da se javno mnenje z leti spreminja, na to pa očitno odločilno vpliva obremenjenost posameznih držav z migracijami.
Izjema so ZDA, kjer ta čas na doprinos migrantov ljudje gledajo bolj pozitivno kot v devetdesetih prejšnjega stoletja.
V šestih evropskih državah je javnomnenjski trend ravno obraten. V Grčiji, Nemčiji, Italiji in na Poljskem je vedno manj ljudi prepričanih, da so migranti dobra stvar za njihovo državo.
Opazen skok v spremembi prepričanja je prišel leta 2014, kar kaže na neposreden vpliv množičnih migracij z Bližnjega vzhoda in Afrike na dojemanje "doprinosa" migrantov.
Medtem pa se je v Španiji, Veliki Britaniji in v Franciji odstotek ljudi, ki vidijo migrante kot nekaj pozitivnega povečal.
Zanimivo je tudi, da v državah, kjer je veliko migrantov (Švedska, Grčija in Italija) daleč največji delež ljudi ocenjuje, da so bolj vpleteni v kriminal od ostalih članov družbe.
Prav tako večina vprašanih iz sedmih evropskih držav: Madžarske, Grčije, Italije, Švedske, Rusije, Nemčije in Nizozemske, verjame, da imigranti povečujejo tveganje za terorizem v njihovih državah.
Ob raziskovalnem vprašanju ali podpirajo deportacijo ilegalnih migrantov, so anketiranci iz kar 15 držav od 18 večinsko odgovorili pritrdilno. Najvišji odstotek teh, ki podpirajo deportacijo je v Grčiji bi ilegalne migrante deportiralo kar 86 odstotkov prebivalstva, v Rusiji 81 odstotkov, in tudi v Nemčiji, Švedski, Poljski, Madžarski ter Nizozemski od dveh tretjin do tri četrtine vseh sodelujočih v anketi.
Pri tem na splošno velja, da so deportaciji ilegalnih migrantov (karso praktično vsi, ki prihajajo v zadnjih migrantskih valih v Evropo), bolj naklonjeni volivci ideološke desnice kot levice.
A iz desnega grafa je razvidno, da so tako v Grčiji, v Nemčiji in na Švedskem, torej v najbolj obremenjenih državah z migracijami iz Bližnjega vzhoda in Afrike, tudi levo-nazorski državljani večinsko naklonjeni deportaciji prišlekov nazaj v njihove rodne države.
V desetih od osemnajstih izbranih držav, ki jih tako ali drugače zaznamujejo migracije, z migracijami, je večinsko mnenje, da migranti prispevajo k izboljšanju njihove države in zanjo niso breme. Tako denimo večinsko menijo v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Kanadi in Avstraliji, ki gostijo vsaka skorajda po 7 ali več milijonov migrantov.
A dejstvo je tudi, da je največ ljudi, ki podpirajo deportacijo ilegalnih migrantov in tistih, ki menijo, da migranti prinašajo v družbo več kriminala, prav v Grčiji, Nemčiji in na Švedskem, ki so ob zadnjem migrantskem valu v Evropo najbolj obremenjene države.
Prebivalci petih držav; Madžarske, Grčije, Južnoafriške Republike, Rusije in Izraela vidijo migrante kot breme za svojo državo. Razen Rusije ima vsaka od njih manj kot 5 milijonov migrantov. Podobno je tudi v Italiji in na Poljskem, na Nizozemskem pa so ljudje že bolj deljenega mnenja.
A raziskava kaže tudi, da se javno mnenje z leti spreminja, na to pa očitno odločilno vpliva obremenjenost posameznih držav z migracijami.
Izjema so ZDA, kjer ta čas na doprinos migrantov ljudje gledajo bolj pozitivno kot v devetdesetih prejšnjega stoletja.
V šestih evropskih državah je javnomnenjski trend ravno obraten. V Grčiji, Nemčiji, Italiji in na Poljskem je vedno manj ljudi prepričanih, da so migranti dobra stvar za njihovo državo.
Opazen skok v spremembi prepričanja je prišel leta 2014, kar kaže na neposreden vpliv množičnih migracij z Bližnjega vzhoda in Afrike na dojemanje "doprinosa" migrantov.
Medtem pa se je v Španiji, Veliki Britaniji in v Franciji odstotek ljudi, ki vidijo migrante kot nekaj pozitivnega povečal.
Kjer je migrantov veliko, jih bolj povezujejo s kriminalom
Zanimivo je tudi, da v državah, kjer je veliko migrantov (Švedska, Grčija in Italija) daleč največji delež ljudi ocenjuje, da so bolj vpleteni v kriminal od ostalih članov družbe.
Prav tako večina vprašanih iz sedmih evropskih držav: Madžarske, Grčije, Italije, Švedske, Rusije, Nemčije in Nizozemske, verjame, da imigranti povečujejo tveganje za terorizem v njihovih državah.
Ob raziskovalnem vprašanju ali podpirajo deportacijo ilegalnih migrantov, so anketiranci iz kar 15 držav od 18 večinsko odgovorili pritrdilno. Najvišji odstotek teh, ki podpirajo deportacijo je v Grčiji bi ilegalne migrante deportiralo kar 86 odstotkov prebivalstva, v Rusiji 81 odstotkov, in tudi v Nemčiji, Švedski, Poljski, Madžarski ter Nizozemski od dveh tretjin do tri četrtine vseh sodelujočih v anketi.
Pri tem na splošno velja, da so deportaciji ilegalnih migrantov (karso praktično vsi, ki prihajajo v zadnjih migrantskih valih v Evropo), bolj naklonjeni volivci ideološke desnice kot levice.
A iz desnega grafa je razvidno, da so tako v Grčiji, v Nemčiji in na Švedskem, torej v najbolj obremenjenih državah z migracijami iz Bližnjega vzhoda in Afrike, tudi levo-nazorski državljani večinsko naklonjeni deportaciji prišlekov nazaj v njihove rodne države.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
1 komentar
Hribarjev Rafko
Angelca se je s svojim zaletavim "Refugees wilkomen!" konkretno z glavo v zid!
Pa ni zeznila le sebe in svoje nacije, celo EU bo še zelo glava bolela...
Na koncu bodo nanjo besni tudi *prišleki*, ko bodo ugotovili, da tukaj denar ne raste na drevesu, ampak da ga služimo z garanjem... In da Evropske barabe pričakujemo, da bodo tudi oni delali...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.