Raziskava, ki nakazuje, zakaj slovenska intelektualna levica ne mara desničarjev. In obratno.

POSLUŠAJ ČLANEK
V svetu velja, da so izobraženi ljudje bolj tolerantni do drugačnih in imajo manj predsodkov. To v veliki meri drži, ko gre za predsodke v povezavi z raso, spolom, spolno usmerjenostjo. Ko pa pride do predsodkov v povezavi s političnimi prepričanji, se stanje obrne.

Z izobrazbo narašča število predsodkov, ki jih ima posameznik do drugače politično opredeljenih. Pri tem razlik med desničarji in levičarji, vsaj v ZDA, ni.

Ocenili bi lahko, da je tudi v Sloveniji podobno, razlika je zgolj v tem, da je levičarsko-liberalni ideološki diskurz družbeno dominanten in desno-konservativnega potiska v geto tišine. 

Izsledki raziskave, ki sta jo v ZDA opravila P.J. Henry in Jaime Napier, kažejo, da imajo posamezniki, ki nimajo dokončane srednje šole, manj predsodkov do drugače ideološko mislečih, kot tisti ki so srednjo šolo končali. Opazna je razlika tudi med drugimi stopnjami izobrazbe: višje izobraženi posamezniki, imajo več predsodkov. Enak vzorec se kaže tako med liberalnimi in konservativnimi posamezniki.

Ob teh izsledkih sta avtorja raziskovala, če je razloga za rast predsodkov s stopnjo izobrazbe povezana s trenutnimi razmerami v ZDA, ki v zadnjih letih večajo prepad med liberalci in konservativci. Ugotovila sta, da trenutna politična situacija na to ne vpliva in da so razlike podobne že dalj časa.

Izobraževalni sistem je zmožen razbijati predsodke o spolu, rasi, spolni pripadnosti in drugih okoliščinah, saj z višjo stopnjo izobrazbe število predsodkov upada. Očitno pa izobraževalni sistem ne nagovarja mladih na pravilen način, da bi razbijal tudi predsodke med ideološkimi prepričanji.

Grenka ideološka vojna v ZDA


Raziskava kaže na prepad, ki se dogaja v ZDA. Medtem, ko se politična korektnost širi od univerze do univerze v Ameriki, se z njo širijo tudi predsodki do drugače politično mislečih. Prav zato je pomembna razprava o svobodi govora, za katero se zavzemajo študentje na ameriških fakultetah. Raziskave namreč kažejo, da s svobodo govora narašča tudi toleranca do drugače mislečih, tudi tistih, ki imajo drugačna ideološka in politična prepričanja.

Še vedno pa se kažejo razlike med diplomiranci ameriških fakultet in tistimi, ki jih trenutno obiskujejo. Svoboda govora je med slednjimi manj zaželena kot med tistimi, ki so s študijem že dokončali. Zanimiv je tudi podatek, da so liberalci do konservativcev netolerantni v isti meri kot so konservativci netolerantni do liberalcev.

KOMENTAR: Uredništvo
Da bi slovenska levica desnico spustila iz geta tišine se zdi nemogoč dogodek
Radikalni levičarski diskurz, ki družbo posiljuje s politično korektnostjo kot edinim sprejemljivim pristopom v družbeni interakciji, postaja vse večji problem Zahodne liberalne demokracije. V mnogočem izvira prav iz predsodkov do drugače mislečih, ki jih je zaznala zgoraj omenjena raziskava in ki vodijo do izključevanja na podlagi ideoloških delitev. O tovrstni rak rani Zahodne družbe najbolj pristno ta čas predava in piše kanadski klinični psiholog Jordan B. Peterson (njegovo knjigo 12 resnic življenje lahko naročite v spletni trgovini Iskreni (klik!), a v Sloveniji je znana že kar nekaj časa. Naša država je specifična po tem, da je levičarsko-liberalni pogled na svet v družbi izrazito dominanten, na podlagi nesprejemanja in predsodkov do drugače mislečih pa konservativno in nacionalistično desnico potiska v manj vreden, slabšalni, družbeno manj sprejemljiv in nezaželen položaj - v tako imenovan geto tišine. To se najbolje izraža v nesprejemanju, skoraj kriminaliziranju drugačnih mnenj od levičarskih glede sprejemanja migrantov, odnosa do zahtev LGBT skupnosti v družbi, nasprotovanja splavu, poudarjanju domoljubnih vrednot in podobno. Logično bi bilo, da so različna menja glede teh in drugih življenjskih situacij, enako spoštovana, ne glede na to ali pridejo iz liberalne levice ali konservativne desnice. In če karikiramo na področju, ki ga poznamo in se tiče vseh: da bi bilo razmerje med levon azorskimi in desno nazorskimi novinarji na nacionalni RTV vsaj približno uravnoteženo. Se vam to zdi nemogoč dogodek? To pomeni, da smo še daleč od izkoreninjenja predsodkov, ki izključujejo na podlagi nazorske in politične opredeljenosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike