Raziskava, ki nakazuje, zakaj slovenska intelektualna levica ne mara desničarjev. In obratno.

9
Uredništvo

V svetu velja, da so izobraženi ljudje bolj tolerantni do drugačnih in imajo manj predsodkov. To v veliki meri drži, ko gre za predsodke v povezavi z raso, spolom, spolno usmerjenostjo. Ko pa pride do predsodkov v povezavi s političnimi prepričanji, se stanje obrne.

Z izobrazbo narašča število predsodkov, ki jih ima posameznik do drugače politično opredeljenih. Pri tem razlik med desničarji in levičarji, vsaj v ZDA, ni.

Ocenili bi lahko, da je tudi v Sloveniji podobno, razlika je zgolj v tem, da je levičarsko-liberalni ideološki diskurz družbeno dominanten in desno-konservativnega potiska v geto tišine. 

Izsledki raziskave, ki sta jo v ZDA opravila P.J. Henry in Jaime Napier, kažejo, da imajo posamezniki, ki nimajo dokončane srednje šole, manj predsodkov do drugače ideološko mislečih, kot tisti ki so srednjo šolo končali. Opazna je razlika tudi med drugimi stopnjami izobrazbe: višje izobraženi posamezniki, imajo več predsodkov. Enak vzorec se kaže tako med liberalnimi in konservativnimi posamezniki.

Ob teh izsledkih sta avtorja raziskovala, če je razloga za rast predsodkov s stopnjo izobrazbe povezana s trenutnimi razmerami v ZDA, ki v zadnjih letih večajo prepad med liberalci in konservativci. Ugotovila sta, da trenutna politična situacija na to ne vpliva in da so razlike podobne že dalj časa.

Izobraževalni sistem je zmožen razbijati predsodke o spolu, rasi, spolni pripadnosti in drugih okoliščinah, saj z višjo stopnjo izobrazbe število predsodkov upada. Očitno pa izobraževalni sistem ne nagovarja mladih na pravilen način, da bi razbijal tudi predsodke med ideološkimi prepričanji.

Grenka ideološka vojna v ZDA

Raziskava kaže na prepad, ki se dogaja v ZDA. Medtem, ko se politična korektnost širi od univerze do univerze v Ameriki, se z njo širijo tudi predsodki do drugače politično mislečih. Prav zato je pomembna razprava o svobodi govora, za katero se zavzemajo študentje na ameriških fakultetah. Raziskave namreč kažejo, da s svobodo govora narašča tudi toleranca do drugače mislečih, tudi tistih, ki imajo drugačna ideološka in politična prepričanja.

Še vedno pa se kažejo razlike med diplomiranci ameriških fakultet in tistimi, ki jih trenutno obiskujejo. Svoboda govora je med slednjimi manj zaželena kot med tistimi, ki so s študijem že dokončali. Zanimiv je tudi podatek, da so liberalci do konservativcev netolerantni v isti meri kot so konservativci netolerantni do liberalcev.

Da bi slovenska levica desnico spustila iz geta tišine se zdi nemogoč dogodek
Radikalni levičarski diskurz, ki družbo posiljuje s politično korektnostjo kot edinim sprejemljivim pristopom v družbeni interakciji, postaja vse večji problem Zahodne liberalne demokracije.

V mnogočem izvira prav iz predsodkov do drugače mislečih, ki jih je zaznala zgoraj omenjena raziskava in ki vodijo do izključevanja na podlagi ideoloških delitev.

O tovrstni rak rani Zahodne družbe najbolj pristno ta čas predava in piše kanadski klinični psiholog Jordan B. Peterson (njegovo knjigo 12 resnic življenje lahko naročite v spletni trgovini Iskreni (klik!), a v Sloveniji je znana že kar nekaj časa.

Naša država je specifična po tem, da je levičarsko-liberalni pogled na svet v družbi izrazito dominanten, na podlagi nesprejemanja in predsodkov do drugače mislečih pa konservativno in nacionalistično desnico potiska v manj vreden, slabšalni, družbeno manj sprejemljiv in nezaželen položaj – v tako imenovan geto tišine.

To se najbolje izraža v nesprejemanju, skoraj kriminaliziranju drugačnih mnenj od levičarskih glede sprejemanja migrantov, odnosa do zahtev LGBT skupnosti v družbi, nasprotovanja splavu, poudarjanju domoljubnih vrednot in podobno.

Logično bi bilo, da so različna menja glede teh in drugih življenjskih situacij, enako spoštovana, ne glede na to ali pridejo iz liberalne levice ali konservativne desnice.

In če karikiramo na področju, ki ga poznamo in se tiče vseh: da bi bilo razmerje med levon azorskimi in desno nazorskimi novinarji na nacionalni RTV vsaj približno uravnoteženo. Se vam to zdi nemogoč dogodek? To pomeni, da smo še daleč od izkoreninjenja predsodkov, ki izključujejo na podlagi nazorske in politične opredeljenosti.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 9

  1. Spoštovani avtor
    Ne morem si domišljati, da ima ta vaš članek realno osnovo.
    Levičarji nikoli niso bili intelektualci, ker ne tolerirajo drugačnega mnenja, kar je značilnost za intelektualce, da znajo najti odgovor na to drugačno mnenje.
    Njihov doseg so morišča v katera so trpali drugače misleče oziroma zapori v katere so trpali drugače misleče.
    Poglejte zgodovino
    S pojavom levičarjev je nastala največja morija v zgodovini človeške vrste.
    V skoraj 100 letih obstoja so pobili skoraj 200 mio svojih ljudi.
    Od kod vam taka nebuloza, razen, če ste topoumni produkt usmerjenega izobraževanja in imate celo kakšen akademski titel iz fdvizma, kar pa po mojem mnenju vam nikakor ni v čast.

    • “Od kod vam taka nebuloza, razen, če ste topoumni produkt usmerjenega izobraževanja in imate celo kakšen akademski titel iz fdvizma, kar pa po mojem mnenju vam nikakor ni v čast”, pravi Slovenec 33. No, zmerjanje, poniževanje itd., res ni odlika intelektualca. Očitno, Slovenec 33, se bo potrebno malo manir naučiti!

  2. Tudi butasti levičarji ne marajo desničarjev in tudi butasti desničarji ne marajo levičarjev. Zakaj potem mislite, da bi bilo s pametnimi kaj drugače?

  3. To je najnovejša raziskava, ki pa očitno ne upošteva, da je levica agresivnejša. Saj tudi v ZDA na univerzah prevladujejo levičarji.

    • In kdo je kriv, če v Ameriki butasti levičarji želijo Asadovo smrt in posledično pokol Asircev, druzov, jazidov in drugih oseb?

  4. Levica desnice noče razumet (niti je ne poizkuša ker je ne zmore). In je PREPRIČANA v svoj prav.
    Medtem ko desnica levico razume.

  5. Kako je v Ameriki, lahko povedo le resnično politično nepredeljeni pisci in komentatorji.
    Za podrčje Slovenije pa vsi vemo, kdo so bili nosilci komunizma, partizansrva in povojne oblasti. 90 % je bilo mešanica hlapcev, dekel, delomrznežev, fauliranih študentov in tistih, ki so se skrili pred vpoklicom v nemško vojsko.
    Današnji levičarji v Sloveniji pa so otroci slednjih, koristoljubneži in pa tisti, ki so na levici bodi si zaradi službe in položaja.
    Toliko o pameti in izobrazbi politične opredeljenosti.

  6. Če se osredotočimo na Slovenijo, se moramo vprašati: kdo so intelektualci v Sloveniji?
    Ali so to tisti ljudje, ki se dičijo z diplpmami, magisteriji in doktorati? Ali so vsi ti res intelektualci?
    Pojdimo malo nazaj v zgodovino, v patizane.
    Večina politkomisarjev je bila neizobražena, bila pa je pest revolucije, zatorej tista sila, ki je uspela izvesti krvavo revolucijo in pred vsem uvesti povojno strahovlado, imenovano osvoboditev.
    Tako se je rodil nov razred, ki se je kmalu prelevil v jaro gospodo. Najprej se je obogatil, potem se je moral opremiti še z diplomami, magisteriji in doktorati. Prav s tem je uvedel neko maniro, ki velja še danes. Namreč danes je znak za intelktualca samo akademski naslov. Če ga imaš si intelektualec, če ga nimaš, pač nisi.
    Šolstvo je v Sloveniji eden izmed podsistemov, ki je v popolni kontroli levičarjev in ti odločajo, kaj se uči, kdo se uči in kdo nosi blesteče titule, ki vodijo celo v SAZU. Nočem biti krivičen do častnih izjem, a vseeno jih moram ošvrkniti, saj so zelo anemični, ko trpijo ob sebi politične nestvore, ki se dičijo z enakimi titulami, ki so jih prdobili zaradi lojalnosti v nasprotju z resničnim garači, ki o titule pridobili s trdim delom.
    Jasno je, da je instant intelektualcev v Sloveniji mnogo več, kot onih, ki si status zaslužijo s svojim ponašanjem in težko pridobljenim znanjem.
    Ker v Sloveniji velja demokracija, ki bazira pred vsem na prevladi večine, so instant intelektualci v večini in ti odločajo kaj je intelktualno in kaj ne. Tako imamo v Sloveniji instant intelektualnost, včasih se je takšna intelektualnost imenovala Kumrovška intelektualnost, danes pa jo lahko poimenujemo FDV intelektualnost, kar pojasnjuje njen izvor.
    In vprašamo se, zakaj je ta intelektualnst tako trdoživa?
    Je popolnoma v skladu z vladajočo in prevladajočo politiko. Je prisesana na državni proračun in živi skorajda izključno od proračuna. Z vsemi močmi si prizadeva, da ohranja izvrševalce proračuna na najvišjih političnih položajih, za zahvalo pa prav te veljake na vsakem koraku kuje v nebo. Tudi če se na nebu pojavi kak nov komet, trenutno se političnemu vrhu približuje komet Šarec, ga podpirajo če ravno še niso poponoma proučili njegovo orbito, njegov doseg. Za vsak primer ga hvalijo šepreden se je prizemljil, saj postaja upanje, da bo instant inteligenca ostala še naprej na pozicijah, kakršne so jim utrli polpismeni kopolitkomisrji, ki so prišli iz gozcdov in izvedli revolucijo.

  7. Mislite na delitev, levičarski konzervativci in desničarski liberalci?
    Zakaj vsi pišete o levičarsjih kot liberalcih, če pa pišete o desnih pa pišete o desnem neolibiralizmu ali konzervatizmu? Kaj levičarji niso konzervativci, če zagovarjajo socialistično-komunistično doktrino?
    Samo poglejte kako se stranke ustanavljajo, da dosežejo minimalni prag sofinanciranja za nasledje 4 letno obdobje!

Komentiraj