Razdvojeni

Vir zajema slike: Dokumentarni film RTV Slovenija Razdvojeni, arhiv MMC RTV
Ob gledanju dokumentarnega filma Razdvojeni in kasnejše studijske debate, mi je v ospredje misli venomer silil pojem človekovo dostojanstvo. Kontrast med filmom in debato je bil kar velik ter je lepo prikazal, katero pot bi morali ubrati, če bi želeli preseči delitve, ki so jo narodu zapustili trije totalitarizmi.

Dokumentarni film je dober, ker se skuša (čeprav sramežljivo) ukvarjati z dostojanstvom. Ker skuša pri gledalcu buditi empatijo do nesrečnikov na eni in drugi strani preko pripovedovanja osebnih zgodb v zgodovinskem kontekstu. Studijska debata je ta občutek do določene mere porušila, saj je skušala z uporabo (na trenutke nerefleksiranih) bolj političnih kot zgodovinskih argumentov opravičevati, zakaj je do razdvojenosti nujno moralo priti.


Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.




Človekovo dostojanstvo


Za opis pomena dostojanstva si bom izposodil zapis dr. Letnar Černiča: »Človekovo dostojanstvo je neodtujljiva vrednota, ki pripada vsakemu posamezniku in družbi kot celoti. To je minimalni skupni imenovalec varovanja človečnosti v vsakokratni družbi. Zato pomeni temelj vladavine prava kot del vsakokratnega pravnega reda. Ima individualno in kolektivno pravno naravo. Kršenje človekovega dostojanstva enemu posamezniku čutijo vsi posamezniki, pa tudi družba kot celota …«

Vsak politični argument, ki nasprotuje dostojanstvu, razvrednoti človečnost cele družbe. Totalitarizmi iz naše zgodovine so to počeli sistematično. Zato so vsi poskusi branjenja enega ali drugega, ali celo, Bog ne daj, oživljanja, vredni naše obsodbe.
Predsednik Pahor je v svojem govoru ob Macesnovi jami dejal, da bi se morali vživeti v drugega in ga skušati razumeti. S tem je pravzaprav nastavil ogledalo dnevni politiki na podlagi izkušnje preteklosti.

Empatija


Predsednik Pahor je v svojem govoru ob Macesnovi jami dejal, da bi se morali vživeti v drugega in ga skušati razumeti. S tem je pravzaprav nastavil ogledalo dnevni politiki na podlagi izkušnje preteklosti. Lekcija, ki bi jo morali usvojiti, je, da je naloga politike, da se ukvarja z dostojanstvom. Da skuša reševati probleme, ki na dolgi rok povzročajo travme, saj le tako lahko naredimo kot družba korak naprej. Nekateri politiki bi se morali zavedati, da je pomen sprave ravno v tem, da jih dela čuječe do problemov sočloveka. Če boš zamahnil z roko ob omembi sprave ter to travmo ignoriral, boš zlahka ignoriral še kakšno manjšo.

Danes se na polju političnega stalno ukvarjamo s težnjami, čigava bo obveljala. Tak diskurz pa lahko postane problematičen, ko so dovoljena vsa sredstva. To se je pokazalo pri zadnji zgodbi o domovih za ostarele, kjer se je povozilo dostojanstvo nekaterih z namenom, da bi pridobili politično korist. Vedeti je treba, da je enačaj med pojmoma politična resnica in zgodovinska resnica izjemno redek. Nedavne obletnice nam lahko služijo kot opomnik, da se nikoli več ne podamo na pot, ko so bila v imenu politike končana življenja.


Pravna država


S spoštovanjem človekovega dostojanstva je brezpogojno povezana vladavina prava v svobodni demokratični družbi. Če želimo preprečiti anomalije, ki bi si jih lahko privoščile vsakokratne elite, moramo pozornost nameniti krepitvi demokratičnih institucij. Le tako bomo lahko omejili samovoljo nekaterih pri spoštovanju pravic, ki iz spoštovanja dostojanstva izvirajo. Retorično vprašanje je, kje se kot družba danes nahajamo, če denimo nismo sposobni obsoditi vseh totalitarizmov. Smo potemtakem res presenečeni, če pravila ne veljajo za vse enako?

Skušajmo se torej poslušati in vživeti v kožo drugega. Samo če bomo sistematično reševali krivice, ki kratijo dostojanstvo tako, da bomo sledili načelom socialne in družbene pravičnosti, bomo najbolje dokazali, da smo se iz izkušnje domnevno 150.000 posameznikov nekaj naučili.




Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30