Razbijamo mite o “prekarnih” s.p.-jevcih: to počno, ker jim ustreza in ne zato, ker bi bili prisiljeni

Uredništvo
2

Eurostat je pripravil zanimivo statistiko o samozaposlenih v letu 2017, ki razbija nekatere mite, ki so jih v zadnjih letih ustvarili tako imenovani borci za pravice delavcev.

Čeprav je splošno prepričanje, da je večina samozaposlenih pahnjenih v prekarno zaposlitev, številke kažejo drugače.

Zgolj velika manjšina se jih je namreč za samostojno podjetništvo odločila, ker so bili v to prisiljeni, večinoma pa ljudje v tej obliki dela vidijo dobro poslovno priložnost. Obenem pa 30 % vseh samozaposlenih v letu 2017 ni imelo nobenih težav pri svojem delu.

Mit št. 1: Glavni razlog za s.p.-izacijo je pritisk delodajalca

V medijih pogosto poslušamo o tem, da delodajalci predvsem na mlade zaposlene pritiskajo, naj odprejo s.p. in si na ta način delodajalci zmanjšajo stroške, ki jih imajo z delavcem.

Morda se to v nekem manjšem obsegu tudi dogaja, a razlogi, da se delavci odločijo za s.p., so, sodeč po raziskavi, drugačni. Slaba četrtina se jih za s.p. odloči, ker v tem vidijo dobro poslovno priložnost, 16 % na ta način nadaljuje z družinskim podjetjem, 15 % odpre s.p., ker je to običajna praksa pri njihovem poklicu, 11 % pa se za s.p. odloči zaradi fleksibilnega urnika. Le 11 % samostojnih podjetnikov je to obliko dela izbralo, ker na trgu ni bilo drugih možnosti zaposlitve in le 2 % samozaposlenih je v to prisilil delodajalec.

Glavni razlogi za odprtje s.p. (po državah)

Številke za Slovenijo so še bolj zgovorne. Kar 31 % samozaposlenih se je za to obliko dela odločilo zaradi dobre poslovne priložnosti, 26 % zaradi nadaljevanja družinskega podjetja,  7 % ker je taka praksa na področju kjer delajo in 6 % zaradi fleksibilnega urnika. V Sloveniji je s.p.jev, ki so jih delavci odprli zaradi želje delodajalca ali ker na drugačen način niso dobili zaposlitve, skupaj 16 %.

Mit št. 2: Samozaposleni se konstantno soočajo s problemi

Velikokrat se v zvezi z s.p. govori tudi o nestabilnosti in težavah pri iskanju dela. Po evropski statistiki pa ni ravno tako, problemi, ki jih samozaposleni imajo, pa niso povezani neposredno z delom. 28 % samozaposlenih ne opaža nobenih težav, 13 % jih zaznava velike administrativne težave, 12 % jih zaznava težave z iskanjem strank in 12 % ima težave z nerednim plačevanjem za opravljeno delo. 8 % samozaposlenih ima težave z izpadom dohodka v primeru bolezni.

Najpogostejše težave, s katerimi se soočajo samozaposleni

Številke so za Slovenijo podobne. 28 % samozaposlenih nima nobenih težav, zanimivo pa pregovorno zbirokratizirana slovenska uprava moti zgolj 5 % samozaposlenih. Največji problem, ki ga navajajo slovenski s.p.-jevci je izpad dohodkov v primeru bolezni. To je kot problem izpostavilo 19 % vprašanih.

Glede na te številke je zato zanimivo, da poslanci pred časom niso podprli predloga, ki ga je NSi vložila v zakonodajni postopek in po katerem bi bolniški stalež pri samozaposlenih po 15 dneh odsotnosti začela plačevati država in ne šele po 30 koledarskih dneh, kot je to urejeno sedaj.

Mit št. 3: Samozaposleni delajo samo za eno stranko, ki bi jih morala zaposliti

Slovenski sindikati, ki zastopajo tudi prekarne delavce, večkrat poudarjajo, da je s.p. zgolj obvod za zaposlitev za nedoločen čas. Na to naj bi kazalo tudi dejstvo, da samozaposleni delajo zgolj za enega naročnika. A evropska statistika temu oporeka.

61 % samozaposlenih je v zadnjih 12 mesecih delalo za 9 ali več različnih naročnikov, 18 % jih je v zadnjih 12 mesecih delalo za enega ali dva naročnika in 4 % v zadnjem letu niso imeli strank.

Število naročnikov pri posameznem s.p.

Statistika je podobna tudi za Slovenijo. 55 % samozaposlenih je v zadnjem letu delalo za 9 ali več naročnikov, 21 % pa jih je delalo za enega dominantnega naročnika in več manjših. 8 % samozaposlenih v zadnjem letu ni imelo nobenega naročila.

Vsak deseti delovno aktiven Slovenec ima odprt s.p.

Med delovno aktivnimi Slovenci ima nekaj več kot 10 % odprt s.p. Število odprtih s.p.-jev iz leta v leto narašča. Med najbolj pogostimi poklici, za katere delavci ustanavljajo s.p., so po podatkih Statističnega urada RS za leto 2016: gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje in popravljanje motornih vozil ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime