Ravnatelji zasebnih osnovnih šol ministru Pikalu: dosegli boste prav tisto, kar pravite, da želite preprečiti

V petek se končuje javna obravnava Novele zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja, ki k reševanju odločbe ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah pristopa na način, ki je za starše otrok v zasebnih OŠ še slabši od obstoječe ureditve.

Na to so se v skupnem pismu Ministru za izobraževanje dr. Jerneju Pikalu odzvali ravnatelji tistih zasebnih slovenskih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni program. Opozarjajo namreč, da s predlagano ureditvijo Socialni demokrati spodbujajo elitizem in dodatno razslojevanje družbe, obenem pa v osnovnošolski prostor odpirajo vrata trgu. 

Ker gre za tako korenit poseg v šolski sistem in v nastajanje izhodiščnih rešitev niso bili vključeni, ministra prosijo, da še do konca tedna sedejo skupaj in poiščejo ustrezno rešitev zakonske izpolnitve ustavne odločbe. 

Ravnatelji mariborske in ljubljanske Walfdorske šole, obeh katoliških osnovnih šol, inštituta Montessori in Inštituta Lilla so zaradi namer Ministrstva za izobraževanje, da zniža obstoječe financiranje javno veljavnega programa, ki ga te šole izvajajo ter še dodatno oteži pogoje za nastanek novih zasebnih šol, zelo zaskrbljeni.

Strinjajo se sicer z ministrovo trditvijo, da je »Slovenski šolski sistem dober, lahko pa ga še izboljšamo.« A pri tem opozarjajo, da so vse osnovne šole, tako državne kot zasebne, del tega sistema in ga po svojih prepričanjih in močeh že vrsto leto sooblikujejo.

"Vse osnovne šole, ne glede na kategorizacijo 'javno ali zasebno', delujejo v javnem interesu, katerega temeljne vrednote so med drugim sodelovanje, zaupanje in solidarnost," pišejo v pismu, naslovljenem na ministra Socialnih demokratov Jerneja Pikala.

In sofinanciranje iz javnega proračuna omogoča, da se v te šole lahko vpisujejo otroci iz zelo različnih socialnih slojev, poudarjajo ravnatelji in dodajajo, da iz tega razloga šole niso izključujoče in elitistične, a novi predlog bi vzpodbudil prav to.



Ravnatelji pa tako poudarjajo, da bo nov predlog ministrstva, ki gre navzkriž z odločbo ustavnega sodišča v tem, da namesto izenačitve financiranje javno veljavnega programa v zasebnih OŠ glede na državne še zmanjšuje, spodbudil elitizem in dodatno razslojevanje družbe, v osnovnošolski sektor pa bo vstopil trg.

Možnost izbire mora biti dejanska, ne samo formalna

Ravnatelji v nadalje opozarjajo, da je Ustavno sodišče že v odločbi iz leta 2001 v komentarju navedlo, da mora biti možnost izbire zasebne šole ne samo formalna, pač pa tudi dejanska in da je država to dejansko možnost izbire dolžna tudi zagotoviti.

V presoji iz leta 2014 se ustavno sodišče med drugim naslanja na ugotovitev zanemarljivega deleža zasebnih šol v primerjavi z evropskim povprečjem (Slovenija ne dosega niti desetine evropskega povprečja zasebnih osnovnih šol) in je odločilo, da financiranje ni zadostno in da je potrebno financiranje programa povečati na 100 %, poudarjajo ravnatelji.

"Kljub zgoraj omenjenim dejstvom predlog zakona, ki je v javni obravnavi, sredstva zasebnim šolam brez kakršnekoli utemeljitve dejansko zmanjšuje," izpostavljajo bistveno dejstvo.

A to še ni vse. Poleg tega, da namesto povečanja, predlagani zakon predvideva zmanjšanje financiranja, pa predvideva tudi dodatne ovire za ustanavljanje zasebnih osnovnih šol, ki v obliki zahtev za dva paralelna oddelka v praksi pomeni ukinitev ustanavljanja novih osnovnih šol. V predlogu zakona ni upoštevana niti logika pridobljenih pravic, saj se zmanjšuje financiranje tudi obstoječih šol, še pravijo ravnatelji vseh šestih slovenskih zasebnih osnovnih šol.

Po njihovih besedah predlagani zakon odpira tudi druga vprašanja, ne samo za zasebne šole, pač pa tudi za financiranje državnih osnovnih šol tako z vidika financiranja interesnih dejavnosti v okviru osnovnih šol, kot tudi financiranja interesnih dejavnosti, kot so glasbene šole.

Ravnatelji pravijo, da je razširjeni program, ki je zdaj financiran 85 odstotno, ministrstvo pa bi njegovo financiranje v celoti ukinilo, v šolstvu nepogrešljiv, saj staršem omogoča izpolnitev njihovih službenih obveznosti (gre za jutranje varstvo, dopolnilni pouk, dodatni pouk ... kar je, prav tako kot ožji, za učence obvezni del, obvezen del programa tako za državne kot za zasebne šole.).



In ker je po prepričanju šestih ravnateljev zasebnih osnovnih šol vprašanje financiranja in delovanja šol preveč pomembno, da bi ga lahko rešili samo s pisnimi pripombami na predlog zakona v javni razpravi, ministra prosijo, "da se še v času javne razprave sestanemo ter skupaj poiščemo ustrezno rešitev zakonske izpolnitve ustavne odločbe."