Ravnatelji nočejo "aktivnega državljanstva" v šoli, starši pa ravno nasprotno #anketa

Vir foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi smo poročali o, kot pravijo, soglasnem stališču ravnateljev srednjih šol, ki zavračajo vpeljavo predmeta "aktivno državljanstvo" v tretji letnik srednjih šol, češ da so dijaki že dovolj obremenjeni, te vsebine pa se poučujejo tudi pri drugih predmetih.

Ampak zaznavi, da je naša mladina o teh temah dovolj podučena, ob izjemno nizki volilni udeležbi med mladimi, kontrira tudi mnenje večine izmed 659 bralcev, sodelujočih v naši anketi. 

Večina se namreč brez zadržkov strinja z uvedbo predmeta z "državljansko vzgojo" v šoli,  in to ne glede na ideološko, oziroma politično prepričanje.  Prav tako večina, razen pri simpatizerjih Levice, meni, da bi v učilnicah javnih šol in vrtcev morala biti prisotna slovenski grb in/ali zastava. Slednje je pomembno sporočilo ravnateljem, saj je prisotnost slovenske simbolike v igralnicah in razredih prej izjema kot pravilo. 

O stališčih ravnateljev, zakaj nočejo predmeta, ki bi dijake izobraževal, osveščal in ozaveščal o aktivnem državljanstvu, smo na Domovini že pisali.

A slovenski državljani, med bralci Domovine jih je vseh nazorov in političnih prepričanj, očitno razmišljajo povsem drugače od upravljalcev naših srednjih šol.

Več kot 85 odstotkov sodelujočih namreč v našem javnem šolstvu pogreša državno simboliko (zastave, grbe, predvajanje himne). Pogrešajo jo praktično vsi simpatizerji SDS, 90 % simpatizerjev NSi, skoraj dve tretjini simpatizerjev LMŠ in prav toliko politično neopredeljenih, in polovica simpatizerjev SD. Zgolj med simpatizerji Levice večina ne pogreša državnih simbolov v šoli.

Še več pa je med anketiranci, ne glede na politično prepričanje tistih, ki menijo, da bi v učilnicah javnih vrtcev in šol morala viseti slovenski grb in zastava. Ne glede na politično prepričanje vsaj dvotretjinska večina vprašanih meni, da bi slovensko himno v šolah morali predvajati vsaj ob državnih praznikih. Simpatizerji SDS, SD in NSi večinsko menijo, da bi himno morali slišati prav ob vsaki šolski predstavi, med simpatizerji Levice in neopredeljenimi pa je takšnih slaba polovica.

Da bi bilo himno potrebno predvajati tudi na prvi šolski dan menita dve tretjini sodelujočih simpatizerjev NSi, slaba polovica simpatizerjev SDS, 40 % volivcev SD, malo manj neopredeljenih, tretjina volivcev LMŠ in 15 % volivcev Levice. Med sodelujočimi pa je večinsko strinjanje, da himna ni potrebna vsakodnevno pred začetkom pouka.

"Ja" državljanski vzgoji


Anketni vzorec je sicer neustrezen za statistično zanesljivo merjenje prepričanja simpatizerjev posameznih strank glede uvedbe državljanske vzgoje v šoli. A, kot kaže spodnji graf, vsaj med sodelujočimi bralci različnih političnih prepričanj večjih nasprotovanj samostojnemu predmetu s tovrstno vsebino ni.

Kot je videti, so mu še posebej naklonjeni simpatizerji SDS, NSi, Levice in volilno neopredeljeni.



Večja razhajanja pa so pri vprašanju ali slovenske šole mladim dovolj privzgajajo domoljubne vrednote. Za pristaše SDS in NSi praktično ni dileme - šole na tem področju naredijo premalo. Tako meni tudi tri četrtine volilno neopredeljenih, dobra polovica volivcev LMŠ in približno pol volivcev Levice. Tretjina sodelujočih volivcev te stranke pa meni, da privzgajanje domoljubnih vrednot v šole sploh ne sodi. Tako meni tudi dobra četrtina volilno neopredeljenih.

Velika večina vseh sodelujočih, ne glede na politično barvo, ima doma slovensko zastavo. Teh je še najmanj med volilno pasiviziranimi, vseeno pa 60 odstotkov. Precej drugače pa je pri izobešanju zastave ob državnih praznikih.





[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
KOMENTAR: Uredništvo
Najprej bi lekcijo iz aktivnega državljanstva potrebovali ravnatelji
Odpor ravnateljev slovenskih srednjih šol do uvedbe predmeta "aktivno državljanstvo" je po svoje presenetljiv. Predvsem iz zgodovinskega vidika, saj je bila prosveta, ob duhovnikih, nekoč nosilec privzgajanja narodne zavesti in domoljubnih vrednot. A če se spomnimo zadnje učiteljske stavke, ko v večtisočglavi množici na Kongresnem trgu ni plapolala niti ena slovenska zastava, shod pa so namesto z državno himno začeli z internacionalo, tovrstno stališče ravnateljev niti ni toliko presenetljivo. Njihov argument, da je teh vsebin dovolj pri drugih predmetih, hitro pade, če povprečnega mladostnika potipamo po znanju in poznavanju osnov aktivnega državljanstva; nad nevednostjo in nepoznavanjem, predvsem pa nezainteresiranostjo za védenje o osnovah parlamentarne demokracije med večino mlade populacije se človek lahko naravnost zgrozi. Slednjega problema se, v povprečju nekoliko starejša državljanska večina, očitno zaveda, lahko sklepamo po rezultatih naše ankete. Prepričani smo, da nihče od staršev ne bi imel proti, če bi njihovi otroci v srednji šoli imeli kakšno uro matematike ali biologije manj v zameno za eno uro tedensko poučevanja o aktivnem državljanstvu. Ali pa da bi vsaj ravnatelji premogli toliko demokratične zavesti, da bi v učilnice izobesili zastavo ali pa vsaj grb. Naj pravijo kar hočejo, dokler vzgoje v demokratični kulturi ne bomo začeli izvajati od vrtcev naprej, tudi ne moremo pričakovati, da bodo ljudje demokracijo množično prakticirali, razumeli, kaj jim prinaša in nasploh imeli do nje pozitiven odnos. In žalostno je, da bi o teh stvareh morali najprej podučiti ravnatelje naših javnih šol. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike