Rast cen hrane za 15 odstotkov v zadnjem letu. Vlada s prstom kaže na marže, težave pa se skrivajo tudi drugje

Cene hrane so se v zadnjem letu v povprečju povišale za slabih 15 odstotkov, lahko izvemo iz podatkov Statističnega urada. Rekorder med izdelki je sladkor, ki se je v letu podražil za 46 odstotkov.

Pogledali si bomo, za koliko so se v zadnjem letu podražili nekateri izdelki. Za oddajo Odmevi na RTV Slovenija je razmere komentiral tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. O nesmiselnosti in potencialni škodljivosti takšnih ukrepov pa so se izrekli tudi ekonomisti in gospodarstveniki.

Sladkor se je v zadnjem letu podražil za 46 odstotkov

Kruh se je v enem letu podražil za 17 odstotkov, meso in ribe za 10 odstotkov, maslo za 9, cene mleka, sira in jajc so višje za 19 odstotkov, oljčnega olja za 25, mineralne vode, brezalkoholnih pijač, sadnih in zelenjavnih sokov pa za 21, smo lahko izvedeli iz najnovejših podatkov Statističnega urada.

Rekorder je že prej omenjeni sladkor, ta se je podražil za 46 odstotkov. Sadje se je na primer podražilo za 19, zelenjava pa za 18 odstotkov. Kot je za Odmeve povedal direktor Evrosada Boštjan Kozole, pa ne na račun pridelovalcev. Po njegovih besedah so veleprodajne cene za jabolka od jeseni šle navzdol, jagode so bile npr. 4 % dražje kot lani, pri zelenjavi pa je v primerjavi z lanskim letom cena nekoliko višja, vendar ne zaradi tega, ker bi pridelovalcem priznali višje stroške, ampak ker je občutno pomanjkanje v Italiji, ki je glavna država, ki zalaga slovenski trg z zelenjavo.

Od jeseni, ko je vlada uvedla spremljanje cen 15 osnovnih skupin živil, se je povprečna najcenejša košarica sicer pocenila za 12 evrov. Kozole pa je povedal, da so trgovci enostavno pritisnili na vse dobavitelje v Sloveniji, tako da se kljub dvigom stroškov cena ni dvignila v košarici, ampak je padala.

Roman Žveglič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je to ponazoril s primerom, da če trgovina plača 1 evro kmetu, nato ta isti produkt v trgovini stane 2 evra ali pa še več. Trgovci so sicer pojasnili, da njihove marže niso edini razlog za visoke cene hrane. Temu prelaganju odgovornosti naj bi vlada naredila konec.

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, se mora v verigi hrane ugotoviti, kje se potencialno največji del kolača odreže, skrivanje za tujimi hrbti pa se mora končati. Vlada bo podatke o nakupnih in prodajnih cenah ter poreklu hrane začela zbirati prihodnji mesec.

Popis cen v košarici ne naslavlja v celoti kompleksnosti fenomena rasti cen

Kljub temu, da se je cena živil v košarici znižala, pa imajo ljudje še vedno občutek, da se cene hrane zvišujejo. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar z biotehniške fakultete je za včerajšnje Odmeve povedal, da makroekonomski podatki kažejo, da so cene v primerjavi z lanskimi višje. Trend rasti pa se znižuje. Letna stopnja rasti tako iz meseca v mesec pada, trenutno pa smo izven sprejemljive stopnje rasti prehranskih izdelkov.

Od začetka prehranske draginje se izpostavljata dva vidika: po enem bi vlada morala še intenzivneje nasloviti ukrepe na socialno najšibkejši del družbe, po drugem pa bi morala uvesti večje transparentnosti v verigi. Na različnih ravneh se oblikujejo cenovna razmerja. Slovenija je sicer še vedno odvisna od uvoza, smo majhni, z nizko konkurenčnim kmetijstvom, velikokrat pa smo zato talec lastne majhnosti in bližine velikih evropskih proizvajalcev hrane.

Praksa iz tujine svari pred vladnimi intervencijami

Na Madžarskem so se lotili ukrepa cenovne kapice na prehrano. Zadeva se ni izšla, alternativni izdelki so bili precej dražji, police pa prazne. S popisovanjem cen v košaricah je vlada dosegla, da so se artikli res pocenili, a hkrati tudi to, da se v verigi hrane navzdol zadeva bolj spreminja.

Trgovci imajo res absolutno kontrolo nad maloprodajno ceno, kar je navsezadnje njihova osnovna funkcija, je povedal Kuhar. Ukrep popisovanja cen pa ne zajame vrednosti nabavnih cen. Če bi vlada uvedla naslednji korak, se pravi, ko bi želela prinesti več transparentnosti v medsebojna cenovna razmerja, pa bi stopila na zelo občutljive poslovne informacije, ki so osnovna tržna infrastruktura, ki omogoča zdravo, konstruktivno konkuriranje.

“To se mi zdi na nek način otročje,” je prepričan nekdanji minister in profesor ekonomije Maks Tajnikar. “Namera vlade, da bodo cene spremljali pol leta, pa lahko povzroči kopico negativnih učinkov. To velja še posebej, če se zavedamo, zakaj imamo pri nas nekaj višje cene, zlasti hrane,” je povedal Tajnikar, ki je dejal, da oderuških marž sploh ni in da so cene hrane in pijače v slovenskih trgovinah ponorele tudi zaradi neučinkovitih energetskih ukrepov v preteklosti in posledično višje inflacije, ki jo imamo v Sloveniji v primerjavi z EU.