Rasizem v Evropi nima mesta!

Blaž Podobnik
21

Evropski parlament je pred nekaj dnevi z veliko večino sprejel Resolucijo o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda. Ker si seveda vsi želimo, da bi bila diskriminacija na podlagi barve kože stvar preteklosti, je prizadevanja za odpravljanje tovrstne obravnave posameznikov kakopak vredno pozdraviti.

Posnetek komentarja Blaža Podobnika je na voljo na koncu prispevka.

Vendarle pa resolucija ni bila sprejeta soglasno. Kakšna zloba mora prevevati človeka, da ne obsodi rasizma, se lahko vprašamo. Odgovor, tako se zdi, se ponuja sam od sebe: “Proti obsodbi rasizma je lahko samo rasist!”

(Ne)svobodno glasovanje

Točno to je bila premisa tokratnega glasovanja. V veliki meri je šlo za to, kdo si bo upal vztrajati, da ni rasist, četudi deklaracije ne bo podprl. Šlo je za lov na čarovnice. Slovenskima poslancema g. Zveru in ge. Tomc gre zato vsaj na načelni ravni (če se glede vsebine na tem mestu ne opredeljujem) priznanje, da nista klonila pod brez dvoma močnim pritiskom obtožbe rasizma, ki jo je lahko pričakoval (in je bil naposled tudi deležen) vsak, ki deklaracije ni podprl.

Še zdaleč ni šlo namreč zgolj za besedilo, ki bi na načelni ravni obsodilo rasizem, v smislu: “Obsojamo vsako obliko diskriminacije na podlagi barve kože.” Pod to trditev bi se, verjamem, podpisali praktično vsi poslanci. Gre za več strani dolgo besedilo, ki vključuje pozive k obsodbi ksenofobne retorike ter izkrivljanja zgodovine, poziva k obsojanju barvanja obraza v črno, ter je nasploh obarvana s krivdnim razumevanjem evropske zgodovine. Nemalo točk, ob katerih se je vredno vsaj malce zaustaviti.

Ko v kakem evropskem dokumentu naletimo na besedo “ksenofobija”, je dobro biti oprezen. Pogosto gre namreč za obsojanje vsakršne razprave o kulturni kompatibilnosti različnih tradicij.

Kulturizem ni rasizem

Ko v kakem evropskem dokumentu naletimo na besedo “ksenofobija”, je dobro biti oprezen. Pogosto gre namreč za obsojanje vsakršne razprave o kulturni kompatibilnosti različnih tradicij. Razprave o evropskosti islama in drugih kulturnih tradicij pa so še posebej v času demografskih sprememb, katerih pomemben dejavnik je ravno številčnost islamskih družin, nekaj dobrodošlega in še kako potrebnega, ne pa nekaj obsojanja vrednega.

K pozornosti kliče tudi mešanje pojmov “rasizem” in “kulturizem”. Če je prvi brezpogojno obsojanja vredna praksa obravnave posameznika na podlagi barve kože, pa kulturizem – obravnava posameznika na podlagi kulturne pripadnosti – ni več tako samorazvidno moralno nizkotna drža. Če namreč v določenih tradicijah prepoznamo vrednotenja, ki jih imamo za moralno slaba, je povsem odgovorno, da izražamo zadržanost ali celo odpor do same tradicije – ter do posameznikov, ki so deklarirani podporniki tovrstnega vrednotenja.

Pravici do takšne “kulturne diskriminacije” se lahko odpove samo nekdo, ki naivno verjame v neko nad-kulturno identiteto Evrope, oziroma ki verjame, da je Evropa lahko najbolj ponosna ravno na to, da sprejema vse kulture. Perverzna, naduta in pomilovanja vredna drža. Evropska kultura je evropska, je naša. Vsako pretvarjanje, da je naša kultura izmed vseh kultur edina, ki je zmožna sprejeti vse ostale, je pokroviteljstvo in nadutost brez primere.

Zgodovina ni v službi moralnega napredka

Dokument svari tudi pred izkrivljanjem zgodovine. Kakor da bi bila zgodovinska resnica na strani neke napredne pravičnosti! Zgodovinska resnica je v dobršni meri stvar vsakokratne interpretacije, interpretacije “zmagovalcev”. Če s(m)o zmagovalci borci za človekove pravice, bo zgodovina pač pričala o zatiranju človekovih pravic skozi zgodovino. Če je zmagovalec kdo drug, bo tudi zgodovina pričala o čem drugem.

Upravičitve enakega dostojanstva vseh posameznikov ne gre iskati v zgodovini, pač pa v naših moralnih načelih. Včasih je celo dobro, da spregledamo relativno majhen kulturno-intelektualni doprinos te ali one kulture v razvoju naše civilizacije. Ta doprinos namreč ne pove čisto ničesar o moralni vrednosti pripadnikov te kulture. Vsi ljudje imajo enako dostojanstvo.

Če smo v mednarodni skupnosti edini, ki se tako intenzivno tolčemo po prsih, se bo v mlajših generacijah slej ko prej zasidralo prepričanje, da smo dejansko ‘bolj’ krivi, manj vredni od drugih kultur, podobno pa bodo o nas začeli misliti tudi drugi

Druga plat medalje

Kot rečeno, prizadevanja proti diskriminaciji posameznikov na podlagi barve kože lahko krščanski demokrat samo pozdravi. Hkrati pa je ta demokrat zavezan tudi k promociji krepostnega, krščanskega, tradicionalnega življenjskega sloga. Ta plat medalje ostane v strahu pred obsodbo rasizma pogosto spregledana.

Ozaveščanje o morebitnih kulturnih in vrednostnih razlikah, ki vodijo v ekonomsko in socialno deprivilegiran položaj rasnih/kulturnih manjšin v primerjavi z belskim prebivalstvom, je popolni tabu. Razmišljati o tem, da bi se socialni status črnske skupnosti izboljšal, če bi le-ta prevzela nekatera moralna prepričanja tradicionalnega belskega prebivalstva, danes velja za rasistično. Čemu le?

Krivda ni zastonj

Ob koncu še beseda ali dve o (pre)lahkotnem obdajanju s pezo evropske krivde. Še posebej za slovanske narode, ki so suženjstvu celo dali ime (ang. “slave”), je posipanje s pepelom nekaj zelo protinaravnega. A zdi se, da imamo priznavanje evropske zgodovinske krivde pogosto za početje brez posledic, češ: Posipanje s pepelom nas nič ne stane, nas pa, kolikor je samoobsojanje upravičeno, vsaj delno opere krivde. No, ni tako enostavno.

Neprestano samoobtoževanje ima posledice. Če smo v mednarodni skupnosti edini, ki se tako intenzivno tolčemo po prsih, se bo v mlajših generacijah slej ko prej zasidralo prepričanje, da smo dejansko ‘bolj’ krivi, manj vredni od drugih kultur, podobno pa bodo o nas začeli misliti tudi drugi (kolikor tega že ne mislijo – po naravi stvari pač). Tako se lahko spodkoplje temeljno samospoštovanje, ki je predpogoj za to, da določena kultura preživi.

Zadržanost pred samozanikanjem

Zadržanost do vseprisotnega diskurza samoobtoževanja ter strahu pred potrjevanjem vrednosti lastne kulture, še posebej v luči nenadomestljivega doprinosa evropske kulture pri razvoju koncepta osebe in z njo enakega dostojanstva vseh ljudi, je zato nekaj povsem naravnega, instinktivnega, normalnega. Oklicati to zadržanost za moralno nizkotni rasizem pa ni nič drugega kot – razlog za to zadržanost.

Rasizem v Evropi nima mesta! (podcast, Blaž Podobnik)

21 KOMENTARJI

  1. Če sem pravilno razumel, so v ovitek: “Obsojamo vsako obliko diskriminacije na podlagi barve kože,” zavili nesprejemljive misli. Je novinar Blaž Podobnik lahko čisti točen, katere so tiste misli? Citati so obvezni.

    • Iz besedila: “…ki vključuje pozive k obsodbi ksenofobne retorike ter izkrivljanja zgodovine, poziva k obsojanju barvanja obraza v črno, ter je nasploh obarvana s krivdnim razumevanjem evropske zgodovine.”

  2. Sam še nisem spoznal še nobenega rasista. Zato sploh ne vem kako taka oseba izgleda in kaj mu roji po glavi. Poznam pa veliko ljudi, ki koga ne marajo. Na primer jaz ne maram mafijcev. Navijači Olimpije ne marajo navijačev Maribora….
    Kaj sploh je rasizem? Gnusni umor črnca s strani policaja ni bil rasistični umor. Nikjer ni bilo izpričano, da bi ga umril zaradi rase. Šlo je za grdo zlorabo policijske moči nad storilcem kaznivega dejanja z dolgo zgodovino kriminalnih ravnanj.
    Kdaj je bil v moderni Evropi kdo obtožen rasizma? Recimo preganjanja kakega azijata samo zaradi tega, ker je azijat? Je rasizem to, da ščitiš svojo kulturo, ker jo šteješ za dobro? Kakšno zvezo ima to z rasizmom? Je izvažanje svoje kulture, ki jo šteješ za dobro, rasizem? Številni misjonarji in misjonarke izvašajo svojo kulturo v Afriki. Je to rasizem? Isto počenjajo Zdravniki brez meja.
    Muslimani ne marajo nas Evropejcev in še posebej ne Židov. Je to rasizem? Je zavračanje šeriatskega prava rasizem ali boj za uveljavljanje kulture, ki je neprimerno boljša od tiste, ki daje podstat šeriatu?
    Morda je rasizem to, da črnec zahteva zase privilegij samo zato, ker je črne polti?

  3. Glede na to da je rasizem očitno tako huda “bolezen”, bi mogli bolj intenzivno delati na preventivi. Kot pravijo zdravniki, en gram preventive je vreden več kot kilogram kurative. Najboljša preventiva pred rasizmom pa je, da posamezne rase živijo v ločenih življenjskih okoljih. Tako do rasizma sploh ne more priti. Afričani naj torej ostanejo v afriki, Evropejci pa v Evropi.

    Nemudoma je potrebno vse črnske migrante, ki prihajajo na ladjah čez sredozemlje vrniti v Afriko. Nočemo namreč, da bi v Evropi trpeli pod težkim škornjem rasizma. Vse črnce, ki že živijo v Evropi, pa je potrebno nemudoma evakuirati nazaj v Afriko, preden jih rasizem popolnoma pokonča.

  4. Vse je šlo absolutno predaleč in do te mere, da se moramo Zahodnjaki sramovati lastne civilizacije. Istočasno se pogosto preveč idealizira izročilo drugih civilizacij, lastno pa daje v nič. In obenem niti duhovnega ozadja mišljenja ostalih civilizacijskih skupin pravzaprav niti ne poznamo. Tako imamo npr. na Zahodu navdušence, ki nekaj eksperimentirajo z Zahodu prilagojeno jogo, kvazi-budizmom itd., ki nista niti blizu tistem pravemu originalu iz Azije.

    Mimogrede, še veste kdo je Gregor Preac? Spominjam se enega prvih intervjujev g. Gregorja Preaca v Reporterju (kasneje ga je kot eden prvih intervjuval še Požar), ko je g. Preac vstopil v slovensko javno sceno kot izkušen popotnik, velik poznavalec Bližnjega Vzhoda in daljnih kultur. To je bilo ravno v času izbruha migrantske krize ko je g. Preac šokiral z alternativnim, skeptičnim stališčem od takrat spodbujanega ‘Refugees Welcome’. G. Preac je razlagal svoje izkušnje z kulturnimi običaji in tradicijo v islamskem in Arabskem svetu (prepotoval je ves Arabski svet, države Sahela, JV Azije) in izrazil šok ker slovenski levi misleci ne razumejo Arabcev in njihove mentalitete. V spominu mi je ostala huda kritika, da na slovenskem veleposlaništvu v Egiptu, ki je pokrivalo celo Afriko (in primarno države Arabske lige) ni niti enega (!) veleposlanika, ki bi tekoče govoril in razumel arabsko?!?!?! Kako naj razpravljaš ‘z’ in ‘o’ nekom, ki ga ne razumeš?!?!

  5. Vsak, ki je to deklaracijo podpisal je, ali sprenevedavi levičar, ki svoje zlobne namene vedno zavije v selektivni nabor moralnih načel, morda strahopetni karierist in koristolovec, lahko tudi naivnež, ki nima najmanjšega pojma o razsežnosti zemeljskega zla, ali pa samo uživalec ugodnosti poslanskega mandata. Je prav vseeno. Slika EU parlamenta se je s tem glasovanjem povsem razgalila in kaže na to, da si ga je skrajno levičarsko zlo že povsem podredilo.

    Kje so tu človekove pravice evropskih domorodcev, ki jim zagotavljajo pravico do varnosti, svobodo njihove veroizpovedi, političnega prepričanja in kulturne identitete ? Zakaj ta deklaracija ne obsoja tudi levih skrajnežev in njihovega vandalizma ?
    V Sloveniji levi skrajneži, ki so nekoč sami sebe imenovali komunisti, so izvedli celo genocid nad lastnim narodom. Ko se jim je njihov sistem zrušil sam vase, so s političnim “rasizmom” nadaljevali tudi v času demokratične ustavne ureditve.
    Z vstopom Slovenije v EU, so se ti preprosto preimenovali v socialne demokrate in bili sprejeti v evropsko socialdemokratsko skupino. Očitno te skupine ni motila zgodovina teh novih prišlekov, kar hkrati veliko pove tudi o strukturi njenih splošnih moralnih načel.

    Čestitke avtorju tega članka in pa obema poslancema stranke SDS, g. Zveru in ge. Tomc za njuno pokončno držo !

  6. Enake predsodke imam do vseh ljudi, preden jih spoznam. Kaj me briga, kakšne barve je njihova koža. Že zdavnaj smo vsi ljudje enaki pred zakonom. Dejte no mir z rasizmom. To je iluzija, občutek in ne dejstvo, ta iluzija je samo opravičilo za izgrede, krajo in nasilje! Nihče nima opravičila za nasilje, niti črnci ne. Upam, da bojo obsojeni ravno tako kot belci. Če ne bojo, bo pa to res rasizem.
    In tudi nihče ni odgovoren za grehe svojih dedov. Zahodna kultura je nastala na svobodi, ne zaradi impreializma in suženjstva. Nastala je na podlagi svobode in vrednot, zapisanih v Bibliji. To bi bilo treba spet malo odpret in preučit. Ne samo 10 božjih zapovedi, tudi vse ostale modrosti zapisane v Svetem pismu, so naši dedi vzeli za res. Boga so vzeli zares. Edino zato je zahodna kultura cvetela.
    Ampak če rečeš, da si barvno slep za barvo kože, je to zdaj že rasizem. Sprevrženo. Sprevržene nasilne množice in nihče se jim ne upa upreti.

      • Kraševka
        Kdo je dal Evropejcem pravico, da so stoletja nazaj teptali kulturo avtohtonih prebivalcev Afrike, Amerike, Avstralije……???? Uredi že enkrat misli za vse prebivalce na tej Zemlji!!!

  7. Ugotavljam, da nekateri prehitro in prepoceni kupujejo rasizem, ki jim ga ponujajo evropski levičarski in neoanarholiberalni krogi.

    Zbogom Evropa, ki bo prej kot bi bilo potrebno, če sploh, propadla zaradi vase uperjenega rasizma.

    Vse prinanje Tomčevi in Zveru in graja Novakovi in Bogoviču, ki podpirata proti evropski rasizem, čeprav sta predstavnika majhnega naroda, ki v Evropi zaradi multikulturalnosti, samozadovoljstva in samozatajevanja najhitreje izumira..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime