Rajski dokumenti: ne recite, da vsega tega niste vedeli

Vir foto: https://www.revealnews.org
POSLUŠAJ ČLANEK
Nisem si še opomogel od teksaškega morilca, ko me je doletelo nekaj mnogo hujšega. Nekaj, kar je, sodeč po naslovih, padlo z neba. Direktno iz nebes oz. raja, so pricurljali zloglasni dokumenti. Najprej sem pomislil na armagedon in se namenil v prvi gostilni še poslednjič predati gurmanskim užitkom. Ker pa so bili dokumenti vendarle rajski in ne peklenski, sem si jih prej pobližje ogledal.

Kot velikemu občudovalcu slovenskih raziskovalnih novinarjev se mi je milo storilo ob poudarkih, da so ujeli celo tako mastne in debele ribe kot so Madonna, Bono, kraljica Elizabeta ter Ivan Simič. Vsi ti gospodarji vesolja naj bi na veliko utajevali davke v davčnih oazah. Ni čudno, da mi je kanila solza, ko sem izvedel, da dokumente ni pridobila slavna Anuška, ampak Süddeutsche Zeitung. Jih je pa prečesala, kar sicer zmore vsak povprečen bruc. Če to stori Delićeva, pa gre za vrhunsko raziskovalno novinarstvo.
To razkritje ne odkriva ničesar neznanega. Nič se ne bo spremenilo, nihče ne bo pristal v zaporu ali bil odstranjen iz politike.

Kaj je tu novega?


Ugotovitve teh dokumentov naj bi bile šokantne, a kaj, ko niso. Kaj res nismo vedeli, da se ne le najbogatejša ampak praktično vsa podjetja skušajo izogniti previsokim plačilom davkov?

Nikoli nam ni padlo na pamet, da milijarderji in milijonarji nimajo svojih denarcev na domačih bankah, ampak premoženje razpršijo po vsem svetu? Smo res mislili, da Slovenci še vedno dajemo denar samo v nogavice ali državne banke, ki vsakih nekaj let skoraj bankrotirajo? Nismo imeli pojma, da davčni svetovalci svetujejo kako plačati čim manj denarja in je kdo verjel, da so na svetu zato, da podjetja plačajo čim več?

Davčne oaze so države, kjer je kapital manj ali je neobdavčen. Podjetjem je zagotovljena davčna tajnost. Ne gre za utajo, temveč izmikanje plačilu davkov, kar je legalno. Svet to pozna in tolerira. V nasprotnem primeru bi vsaj na ravni EU oaze že davno izginile. Vsaka država ima suvereno pravico do ureditve davčne zakonodaje, toda države EU bi zlahka prisilile npr. Lihtenštajn, Andoro, Malto ali Ciper, da se prenizkim davčnim stopnjam odpovejo. Že nacisti so Švico pustili pri miru, ker je brez vprašanj sprejemala naropano judovsko premoženje. Denar je pač sveta vladar.

Moralno gledano je nalaganje denarja v tujini seveda sporno. S tem matična država pobere manj. Po drugi strani pa gre zgolj za izkoriščanje lukenj v zakonodaji. Če jih država ni sposobna ali voljna zakrpati, si je za izpad dohodka kriva sama. Ivan Simič ni kriv ničesar drugega kot odličnega opravljanja svojega dela. Stranke ga najamejo za optimizacijo plačil davka. On jim svetuje, v skladu z obstoječo zakonodajo.

O Petriču ničesar


Pri vsem tem viku in kriku me je v oči zbodla zgolj ena reč. Izjava Anuške Delić, da ne bodo v javnost spustili seznama vseh domnevnih grešnikov, ampak zgolj določene, po lastni presoji, v skladu z novinarsko etiko. Zakaj slutim, da o lastniku Dela, Stojanu Petriču, ne bomo slišali ničesar? Ker Delićeva ni vesoljno priznana moralna avtoriteta, njeno ravnanje vsaki etiki dejansko nasprotuje.

To razkritje ne odkriva ničesar neznanega. Nič se ne bo spremenilo, nihče ne bo pristal v zaporu ali bil odstranjen iz politike.

Rajski dokumenti so torej peklenski zgolj za slovensko raziskovalno novinarstvo. Če je prebiranje zbranih dokumentov vse kar zmore, ga niti ne potrebujemo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike