Radio Ognjišče: Pogovor po oddaji Intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV

3
Uredništvo

Na Radiu Ognjišče so v sklopu oddaje Moja zgodba, ki odstira polpreteklo zgodovino, gostili dr. Jožeta Dežmana in dr. Jožeta Možino. Pogovarjali so se o dogodkih, ki so sledili intervjuju, ki ga je Možina z Dežmanom imel konec julija na RTV.

Dežman je opozoril, da na intervjuju ni povedal nič novega, nič kar še ni bilo povedano. Problem je, ko so bile povedane na RTV. “Ali zanikat temeljni zločin, zločin proti človeštvu, to je problem. Gre za obupen napad na resnico, z vsemi sredstvi,” je povedal Dežman.

“Mene ni presenetil negativen odziv, ker razumem že ves čas si Tit Turnšek prizadeva za prikrivanje resnice. Razočarala me je reakcija vodstva RTV Slovenija, kjer sem kot novinar, ki bi moralo a priori zaščititi avtorja, tudi če bi storil kako napako, pa napake ni bilo. Ampak so ravnali medlo in se mi zdi, da gre tukaj za neko ustrahovanje,” je situacijo komentiral Možina.

Gre za poskus ukinitve Pričevalcev? “Gre za oddajo, ki je poceni, število oddaj se je prepolovilo. Očitno pa je tudi 20 oddaj na leto preveč.” Možina je pohvalil vlogo, ki jo pri vprašanjih sprave igra predsednik Borut Pahor. A tudi njegova prizadevanja Turnšek zanika in medijsko podporo ima Turnšek in ne predsednik Pahor.

Dežman je spomnil na vlogo, ki jo je v komunizmu imela RTV. “Ali bi Avseniki bili Avseniki, če bi zapeli v cerkvi sv. Petra? To je točka 60 letnice televizije: ali je nacionalna komunistična televizija ali bo postala nacionalna televizija. Ta pogovor je znotraj hiše možen,” je možno javno razpravo komentiral Dežman.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.

 

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 3

  1. DEŽMAN JE PRAVILNO POVEDAL, DA JE BILA PRED 60 LETI televizija KOMUNISTIČNA.

    Ali bo upravičila ime NACIONALNA pa je vprašanje. Če bodo branili novinarsko svobodo (kar kaže primer Možima), ji bomo priznali ime NACIONALKA.

    Sicer pa je bolje, da ime odraža dejansko stanje – LEVA RTV. Tedaj lahko uradno z njo upravlja ZZB in jo seveda tudi vzdržuje.

  2. Nisem še zasledil, da bi RTV kakorkoli ukrepala zoper g. Možino zaradi te oddaje.
    Sem jo pa pogledal in mi je žal, ampak moj vtis je, da sta bila oba, še posebej dr. Dežman v oddaji žaljiva do tistih, ki zgodovino vidijo drugače. Res je da sta govorila o nespornih dejstvih ampak kako? Naj bi se naši slavni zgodovinarji zaprli v klavzuro (Deman, Pirjevec, Možina in Repe) in naj razčištijo!? Več kot očitno je, da zadeve niso povsem enostranske.

  3. Silvo od malega, od rosnih let tvojega življenja so ti vcepljali v glavo potvorjeno zgodovino. Očitno nisi preživel predvojnih let, let okupacije in povojnih let. Žal tudi meni ni bilo dano preživeti predvojnih in medvojnih časov, sem pa doživljal povojna leta, tiste nejokrutnejše čase, ko je divjala zmagovita revolucija
    Ljudje so med seboj šepetali. Ko je k staršem, prišel kdo na obisk so nas otroke naglali v drugo sobo, ali celo iz hiše.
    Takole potihom pa smo izvedeli, da so zaprli tega in onega, da mu pošiljajo pakete. Da celo tega in tega so ustrelili.
    Z grozo se je stresla cela družina, če se je oglasl zvonec na hišnih vratih.
    Šepetalo se je o moriščih. Povsod je jih je bilo polno in posod so stražili vojaki ali policisti.
    Iz radija so zvenele koračnice in beseda svobda je bila stokrat na dan izrabljena. Podobno je bilo s časopisi. Prve strani brez “ljubljnega” Tita sokrajda ni bilo. Vse je naredil Tito. Dal nam je kruh, preganjal zlobne kapitaliste, urejal je zadruge, odpiral nove tovarne, rudnike, gradil železnice, ceste in elektrarne. skratka bil je dobrotnik nad dobrotniki. Vsako toliko časa so skupaj zbobnali na tisoče ljudi, ki so morasli s transparenti slaviti bedo in teror. Kruh, mleko, moka, sladkor in mast so bli na karte, Tako tudi meso. V neskončnih vrstah so ljudje le šepetali. Povsod so bili udbovci, ki so prisluškovali, kaj ljudje govorijo.
    To je bila svobda.
    Res?
    Za zgodovino so ostali časopisi, kaj pa se je resnično dogajalo, to ostaja v spominih preživelih in to je, dokler živijo neizbrisno, zato hvala Možini, da te spomine ohanja s pričevalci. Tem verjamem, med tem ko onim, ki so bili del terorističnega režima pa ne, saj prikrivajo svoja hudodelstva in zločine, misleč, da si lajšajo dušo. Pa ne gre, kjub lažem, ki jih trosijo na okoli, jih tlači mora in marsikateri moči posteljo. Uf,pa takšni heroji!

Komentiraj