Radi bi videli Jezusa

Avatar
4

Nekaj Grkov je stopilo k Filipu: »Gospod, radi bi videli Jezusa.«

Na 5. postno nedeljo nam Cerkev daje v premislek tri tematike: papeška nedelja, tiha in ‘radi bi videli Jezusa’.

Papeška nedelja. Morda bo kdo vprašal, po kakšnem ključu je papeška služba v Cerkvi postna tematika? Za nas katoličane papež ni le rimski škof, Petrov naslednik, ampak je v prvi vrsti Kristusov namestnik. Vsi trije navedeni naslovi imajo svojo teološko razsežnost.

Tokrat se vsaj na kratko ustavimo pri naslovu Kristusov namestnik. Poveličani Kristus je kot Bog in človek po Očetovem načrtu Odrešenik vsega stvarstva, človeštva in vsakega človeka. Kot Božji Sin in poveličani vstali Gospod je povsod prisoten, na viden način pa v Evharistiji in v osebi rimskega škofa, ki je Njegov namestnik na zemlji.

Kot Petrov naslednik je vsak papež prvak v živem zboru apostolov, kot je Kristus postavil Petra, da je bil prvak prvega apostolskega zbora. Ta vloga izhaja iz dejstva, da je Petrov naslednik vedno tudi Kristusov namestnik. Zato ima papež v zboru apostolov vedno posebno vlogo kot Kristusov namestnik.

Ko danes govorimo o papežu kot Kristusovem namestniku, vedno govorimo o vstalem in poveličanem Kristusu, torej o Kristusu, ki je naš Odrešenik in trajen predmet naše vere. V luči vere isto velja za vsakega živega papeža, ki je, kot rečeno, Kristusov namestnik.

Zato papeževa oseba, njegova služba, poslanstvo in končno tudi vloga v Cerkvi in človeštvu vedno deluje na vidni, naravni in nevidni, nadnaravni ravni. Za katoličane je papež vedno konkretna oseba, prvak apostolskega zbora, voditelj Cerkve v najbolj popolnem pomenu, pa tudi Kristusov namestnik, ki predstavlja, pooseblja Vstalega Gospoda.

Tiha nedelja je torej namenjena razsvetljenemu opazovanju kaj vse Bog dela v stvarstvu, v družbi, v Cerkvi in kako to delovanje osrečuje vsakega kristjana posameznika, krščansko občestvo katerem kristjan živi in vesoljno Cerkve, ki je skupnost odrešenih.

Tiha nedelja

Ves postni čas je čas zbranosti, poglabljanja, novih spoznanj, vedno bolj popolne zavesti o svojem krščanskem bistvu, je torej čas, ali bi naj to bil, ko kristjan v sebi doživlja močno duhovno dogajanje, lahko bi rekli, svojo skrivnostno rast iz milosti v milost, iz ene stopnje popolnosti v višjo, večjo.

Da bi se tega dogajanja, ki je sad milosti in naših prizadevanj jasno zavedali, si vzamemo čas in zavestno spremljamo to dogajanje. Tiha nedelja je namenjena pozornemu spremljanju duhovnega dogajanja v postnem času na osebni in skupnostni ravni. Obe ravni sta pomembni. Osebna raven zato, da stvarno in v moči Svetega Duha ocenimo vsak svoj odnos do Boga, Kristusa, Cerkve in stvarstva.

Skupna raven pa pomeni skrbno, bistro in v luči razodetja videti, kaj se dogaja v ljudeh, družbi, Cerkvi in ostalih pomembnih ustanovah, in, kako vsak od nas s svojim življenjem na ves ta splet dogajanj vpliva, jih vodi, navdihuje in vnaša evangeljske vrednote ter zavest, da smo vsi odrešeni.

Kaj vzbudimo v sodobnikih?

Tiha nedelja je torej namenjena razsvetljenemu opazovanju kaj vse Bog dela v stvarstvu, v družbi, v Cerkvi in kako to delovanje osrečuje vsakega kristjana posameznika, krščansko občestvo katerem kristjan živi in vesoljno Cerkve, ki je skupnost odrešenih.

Gospod, radi bi videli Jezusa. To željo so apostolu Filipu izrazili Grki, ki so bili blizu veri Judov in se zanimali za judovstvo. Ta tako iskreno in preprosto izražena želja Grkov: »Gospod, radi bi videli Jezusa«, že sama po sebi kaže na najgloblje hrepenenje vsakega človeka, da bi spoznal sebe samega, bistvo človeške narave tudi, ali pa predvsem, v luči lastne vere in vere drugih.

Tako izražena želja Grkov je predpogoj za globlje razumevanje skrivnostnih razsežnosti človeške narave, kot to izražajo naravna in razodeta verstva. Še več, kako verska izkušnja posameznikov, ljudstev, narodov in posameznih verstev rešujejo največje skrivnosti, s katerimi se v življenju sreča vsak človek. Take skrivnosti so: vprašanje zla, greha, trpljenja, smrti, smisla življenja, večno življenje – in, seveda kako narodi in verstva odgovarjajo na ta večna vprašanja. Grki, ki so ob tisti Veliki noči prišli v Jeruzalem, so slišali o novostih, ki jih je sprožilo delovanje in prisotnost Jezusa iz Nazareta v Palestini in Jeruzalemu.

Mi pa se ob tem vprašajmo: »Kaj naše krščansko pričevanje vzbuja v naših sodobnikih, ki Jezusa več ne poznajo, ali komaj kaj slišijo o Njem, in kaj bi bilo dobro storiti, da bi v naših sodobnikih prebudili vsaj približno podobno vprašanje, kot ga je Jezusovo delovanje prebudilo v Grkih, ki so prišli v Jeruzalem na judovsko Veliko noč?«

Duhovni nagovor je povzet po spletni strani www.jezuiti.si . Avtor je p. Janez Sraka. 

4 KOMENTARJI

  1. IZ NAPISANEGA, GLEDAM NA GRKE, KOT NA RADOVEDNEŽE. TO JE LAHKO NAPREDNO DEJANJE, KI NAS PRIPELJE DO GLOBJIH SPOZNANJ.

    Če bi bili današnji ATEISTI vsaj malo radovedni, bi tudi včasih prišli v cerkev in se ob določeni dobri pridigi ZAMISLILI, da nekaj je nad nami – in mogoče bi tu odkrili, da Bog obstaja.

    Kdor ni radoveden, pa ostaja v svojem zaprtem krogu. Grki so bili tedaj na višku KULTURE in ZNANOSTI.

    • se nisi opazla da večina ateistov ve več o tvoji veri kot ti?

      “bi tudi včasih prišli v cerkev in se ob določeni dobri pridigi ZAMISLILI”
      ko moralizira pripadnik organizacije, ki skriva pedofile.. ja.. kaj naj si zamislimo? Mi naj pa razmišljamo o nevidnem? Pa sej nismo po slani župi priplaval vceraj popoldne..

      “da nekaj je nad nami”
      nekaj? ne vemo kaj?

      “in mogoče bi tu odkrili, da Bog obstaja”
      in takoj nadaljujes z.. bog je.. najprej ne vemo kaj je, takoj za tem vemo natancno.. bogec je..

      taka besedna napaka je tako pogosta, da so ji dali ime.. argument from ignorance..
      https://en.wikipedia.org/wiki/Argument_from_ignorance

      ampak taka stavčna analiza je za vernike vedno prevlik zalogaj.. vam pač ni jasno, zakaj je tak stavek napaka… žal..

  2. Vretrtrtr, Ti o Katoliški cerkvi veš bore malo. Oziroma le to kar poročajo levi mediji.

    Pedofili nimajo z katolištvom nič – oziroma ji delajo škodo in kvarijo ugled Cerkve. Oni so le bolniki ali pa bolje rečeno HUDODELCI, ki bi morali biti kaznovani tako kot vsak drugi – recimo učitelj, trener, sorodnik….. Kazni bi morale biti visoke – ali pa uvedeno zdravljenje.

    Mi katoliki pa poznamo veliko zelo dobrih duhovnikov – vsega spoštovanja vrednih. Ti duhovniki so za vsako družbo velik doprinos. To so VZGOJITELJI, učitelji, psihologi. Država jim da premalo priznanja. Oni so visoko izobraženi in se pretežno žrtvujejo za dobrobit naroda in države. Predvsem pa so UČITELJI MORALE, ki jo v današnjih časih primanjkuje.

    • Ti o Katoliški cerkvi veš bore malo. Oziroma le to kar poročajo levi mediji.
      vem vse kar ti ves.. in se ene par stvari zraven, ki jih pa ti pridno potiskaš ven iz vedenja.. oziroma jih pridno tajis z razno raznimi izgovori.. kot recimo “Pedofili nimajo z katolištvom nič ”

      “i bi morali biti kaznovani tako kot vsak drugi ”
      seveda.. in vendar je en kup primerov, ko jih RKC ščiti.. in ravno to je tisto, kar ima RKC s pedofilijo.. Oni točno vejo, kdo od duhovnikov je pedofil, pa vendar ga samo premeščajo iz fare v faro.. Če je pa kak visok uradnik v RKCju, mu pa dajo zatočišče v vatikanu.. Recimo Bernard Law iz bostonsko skofije, ki je umr ene par mesev nazaj.. se papez je prišel na pogreb govorit bedarije, kako lep in posšten in kako “Oni so visoko izobraženi in se pretežno žrtvujejo za dobrobit naroda in države. ”

      “Predvsem pa so UČITELJI MORALE, ki jo v današnjih časih primanjkuje.”?
      eni ste res naivni do obisti..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime