Quo vadis Evropa?

Peter Jerman
18

Preteklo nedeljo (9. maja) smo praznovali dan Evrope. Na ta dan je leta 1950 francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman v svoji deklaraciji predlagal, da bi Francija in Nemčija združili svoji premogovno in železarsko industrijo pod skupno in neodvisno naddržavno oblastjo, iz katere je kasneje nastala Evropska komisija. S tem se je začel  proces evropske integracije, ki je Evropo spremenil za vedno. 71 let pozneje se Evropa sooča z novimi izzivi, za katere išče ustrezne rešitve.

Eden od glavnih očitkov Evropski uniji je slaba povezanost evropskih inštitucij z običajnimi evropskimi državljani. Z željo da bi izboljšale sedanje stanje, so letos tri najpomembnejše evropske inštitucije – Komisija, Parlament in Svet – sklicale Konferenco o prihodnosti Evrope, za katero je sicer dal pobudo francoski predsednik Macron. Cilj konference je vzpostaviti prostor za razpravo o prihodnosti Evropske unije, v kateri bi lahko poleg državnikov tudi državljani EU predstavili svoje poglede. Sliši se zanimivo, vendar je na mestu vprašanje, v kakšni meri gre za prazen PR ali pa za resen projekt evropske politične elite.

Poleg evropskih problemov je začetek konference, če gre verjeti nekaterim slovenskim novinarjem, razkril slabe odnose med našim predsednikom vlade Janezom Janšo in znanim belgijskim liberalnim evroposlancem, sicer enim od treh članov izvršnega odbora Konference o prihodnosti Evrope, Guyem Verhofstadtom. Na nedeljski otvoritveni konferenci, ki je potekala v Strasbourgu, sta tako nastopila predsednik vlade Portugalske, ki trenutno predseduje EU, in predsednik Francije, ki bo predsedovala EU v prvi polovici leta 2022. Kljub poskusom slovenske vlade, da bi na otvoritveni konferenci nastopil tudi naš predsednik vlade Janez Janša, naj bi Guy Verhofstadt to preprečil, piše Delo in še nekateri drugi.

Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.

Verjetno sta vsaj dva razloga za domnevno dejanje Guya Verhofstadta. Najprej je februarja letos Verhofstadt tvitnil, da Madžarska financira anti-NATO sile v Sloveniji, glede česar sta se na Twitterju oglasila evropska poslanca SDS Tomčeva in Zver, češ da o Sloveniji nima pojma, nekateri pa so se cinično šalili, da Orban očitno financira slovensko Levico.

Uvodnemu incidentu je marca sledil besedni dvoboj med slovenskim premierjem in Belgijcem na Twitterju, v katerem sta oba izpadla slabo. Na eni strani se je še enkrat jasno pokazalo, da Verhofstadt ne ve veliko o političnem dogajanju v Sloveniji, po drugi strani pa je Janša zbodel nekdanjega predsednika belgijske vlade, da je Belgija nekoč kolonizirala Kongo, zaradi česar ne more s Slovenijo ravnati kot s svojo nekdanjo kolonijo.

Seveda je pravi vzrok za ta dvoboj izvoz slovenske domače politike v tujino, kjer je Slovenija pretirano prikazana kot slaba članica EU. Na koncu lahko upamo le, da se je predsednik vlade iz te zgodbe naučil, da imajo tudi na prvi pogled nedolžni tviti lahko negativne posledice.

Odnosi med različnimi članicami EU so uradno vedno dobri, a ko se Evropska unija pogovarja o svoji prihodnosti, lahko vidimo, da enakopravnost mnenj ni vedno spoštovana.

 Problem komunikacije in dialoga

Incident med Janšo in Verhofstadtom prikazuje enega ključnih izzivov današnje Evropske unije. Govorimo seveda o dialogu oz. komunikaciji med drugače mislečimi. Odnosi med različnimi članicami EU so uradno vedno dobri, a ko se Evropska unija pogovarja o svoji prihodnosti, lahko vidimo, da enakopravnost mnenj ni vedno spoštovana.

Dober primer pomanjkanja spoštljivega dialoga smo lahko videli lansko leto, ko so se članice EU pogajale o skupnem zadolževanju za obnovo gospodarstev po pandemiji COVID-19. Najprej smo lahko opazili vidne razlike med stališči evropskega juga in severa in nato še egoizem nekaterih severnih članic. To se je zgodilo še pred neprijetno razpravo o črpanju evropskih sredstev in pravni državi, kjer sta bili javno izpostavljeni Madžarska in Poljska.

Pred kakšnim desetletjem in več se je v Evropi veliko govorilo o demokratičnem deficitu in pomanjkanju legitimnosti skupnih evropskih inštitucij, o čemer danes manj govorimo. Zdi se, da Evropska unija počasi skuša doseči ravnovesje med evropsko in nacionalnimi demokracijami svojih članic, vendar se zdi, da ostaja problem komunikacije. Evropejci so še vedno premalo angažirani v evropski demokraciji. Tako še vedno ne sledijo politiki na evropski ravni, se ne udeležujejo evropskih volitev in ne uporabljajo formalnih kanalov za državljanske zahteve na evropski ravni.

V tej luči bi lahko bila Konferenca o prihodnosti Evrope dobrodošla novost, saj prenaša koncept državljanskih zborov in razprav na evropsko raven. Če bo ta koncept dobro izveden, bomo morda prišli do zanimivih predlogov državljanov, kot smo lahko videli v Franciji. Tam so po krizi rumenih jopičev organizirali podobne državljanske zbore in prišli do konkretnih rezultatov.

Seveda je potrebno potem konkretne predloge državljanov tudi izvesti v praksi, kar se v Franciji še ni zgodilo. Poleg tega se je treba tudi zavedati, da pri potrebi po boljši evropski komunikaciji govorimo tudi o spoštovanju vrednot, ki jih ima vsak posamezen narod, kar pa še ne pomeni, da ima vsak narod pravico početi vse, kar si sam želi. Kljub temu se mora Evropa zavedati, da ostajamo različni, kar nam ne sme preprečiti, da bi delali skupaj.

Evropa se mora zavedati, da ostajamo različni, kar nam ne sme preprečiti, da bi delali skupaj.

V prihodnosti močnejša Evropa

Kam torej gre Evropa? Evropska unija se bo kljub vsem kritikam še naprej počasi krepila. Lansko leto smo bili priče zgodovinski odločitvi EU, da se prvič skupaj zadolži, kar pomeni, da se bližamo novi situaciji, ko bodo evropske inštitucije iskale lastne vire dohodkov. Brez skrbi, to še ne pomeni, da bomo morali od sedaj plačevati davke neposredno Evropski komisiji, saj večina načrtov novega financiranja izhaja iz predlogov za obdavčenje internetnih velikanov (Google, Facebook, itd.) in sprejetje carin za proizvode z neekološkim izvorom, ki prihajajo iz držav izven EU, največ iz Kitajske.

V določenem času bo s tem novim denarjem EU začela harmonizirati socialno pomoč, torej zdravstvene ali delavne sisteme, in verjetno prej ali slej tudi ustanovitev skupne obrambne sile. Seveda, evropski denar ni edino sredstvo, ki nas bo pripeljalo do večje evropske integracije. Verjetno nas bo na koncu prav pritisk od zunaj (npr. Kitajska, Rusija, Turčija ipd.) prisilil k vedno večjemu skupnemu sodelovanju.

18 KOMENTARJI

  1. Evropi slabo kaže.

    Pomislite, kaj Slovenija pošilja v evropski parlament in za komisarje.

    Razen redkih izjem najslabše od najslabšega. Joveva naprimer menda še vedno išče Brusel po Švedski.

    Ne slepite se, da so druge države bolj izbirčne.

    Tudi predsednica evropske komisije trpi za slabim ugledom v Nemčiji.

  2. Prihaja do balkanizacije Evrope, kjer so mnenja močnih vedno slišana, mnenja šibkih pa ne. Posledično prihaja do nepremostljivih razhajanj. Enotnost Evropa lahko doseže le tako, kot so to delali parija in jugo generali, se pravi s silo.

  3. Naš naj molči in dopusti, da drugi po njem kakajo in lulajo, z drugimi, ki to počno, pa ni nič narobe in to lahko počno, ker so del bogate Evrope 🤔 Tu nekaj ne štima, spoštovani.

    Če je Belgijec bodočemu predsedujočemu EU preprečil nastop, to veliko pove predvsem o Belgijcu in naravi delovanja EU. Gospoda kolonialisti se bodo pač morali privaditi dejstvu, da kolonije niso več zasužnjene in imajo glas, ki je poprej pripadal izključno kolonistom. Če se gospoda kolonisti s tem težko sprijaznjujejo, je to njihov problem. Samo njihov.

  4. In še: nad Janševimi tviti se smemo zgražati, nad tviti belgijca pa ne? 🤔 A je to ta opevani “evropski” dialog? Enosmerno zapovedovanje, pri katerem naj vzhodne članice poslušajo s sklonjeno glavo? Nein danke.

    Če menite, da je bil Janšev tvit škandalozen, kaj menite o tvitu Belgijca? Prav nihče ga ni silil, da je tvital Janši, ko mu je ta odgovoril, pa jok in zgražanje. Ja pa halooo. Naš PV glede tvitov ni ne slabši ne boljşi od drugih PVjev in evropskih politikov. Vendar tviti predstavnikov vzhodnih držav BOLJ DRAŽIJO, ker bi te naj po nekem tihem pričakovanju bile pokorne in ne imele glasu, oz. ga imele zgolj, ko v vsem soglašajo. To je temeljni in ključni problem EU na osi Zahodne-Vzhodne članice. Zahodne vzhodnim odrekajo pravico do drugačnih interesov, med katerimi je tudi interes ubranitve tradicionalnih družbenih sestavin, družine, nacije in krščanske kulturne tradicije.

    • Bruselj govori to, kar naši mediji pišejo, Zgaga poroča, ter poslanki Joveva in Fajonova v Bruslju PREDSTAVITA. Tudi Bogovič in Novakova, bi morala ločiti LAŽI od RESNICE in to v Bruslju tudi povedati.

      Da poslanci Slovenije, v Bruslju mažejo Slovenijo, bi jih lahko poimenovali IZDAJALCI DOMOVINE.
      To je tako zavrženo, kot bi svetu poročal vse slabe lastnosti svoje matere, o VRLINAH pa molčal.

      In prav to počenja v Bruslju Levica. Fajonova ima denarja dovolj in ali bo kaj ostalo za POTOMCE, jo ne zanima.
      Toda tisti, ki imajo družino, morajo vendar glegati DOLGOROČNO na domovino Slovenijo!
      Naj vendar že razumejo, da je JJ predsednik vlade Slovenije!

    • Tale “modernost” Evrope že močno diši po kameni dobi, kateri je vsak dan bliže. Kako naj drugače razumemo dejstvo, da njeni visoki predstavniki nimajo pojma, kaj se dejansko dogaja recimo na Poljskem Madžarskem ali v Sloveniji, temveč lahkoverno in lahkomiselno nasedajo lažnivim in lopovskim zgagam. Nekaterim eminencam v Evropi komunikacije očitno preveč šumijo”, za ogled problematike od blizu pa ni volje.

      Iz take evropske “modernosti” se ne more izcimiti prav nič dobrega, ampak samo nove cepitve po poldnevnikih in vzporednikih ter nove, vedno globlje kregarije.

  5. Igor delaš s tistim,kar imaš. Če bi imeli samo levico, bi še danes namesto v Bruselj leteli v Beograd na sednicu saveznog izvršnog veča i plenum ckzkj. Ker imamo tudi desnico,se lahko s kom skremenčkamo,ampak v Bruslju kot suverena,demokratična država.

    • Dobro vprašanje.
      Kot jaz od daleč gledam, se mi zdi, da se “evropska raven” niža.
      Tudi Francosko-Nemški “vlak”, ni več tisto, kar je bil pred 30 leti.

      Vsekakor primankuje TREZNOSTI in volje, da bi tihotapcem migrantov rekli STOP.
      Človekoljubje bi pokazali, če bi državam, iz katerih ljudje bežijo – pomagali v njihovih izvornih domovinah, kamor bi tudi Evropejci pomagali s hrano, denarjem in UČENJEM gospodarjenja.
      Danes, zaradi napačne odločitve – Evropo le obremenjujejo, tako gospodarsko, kot tudi z VARNOSTNIM TVEGANJEM.
      Tudi Fajonova, ljubiteljica migrantov, se je pred leti v Bruslju – “tiščala pod pisalno mizo”, ko je bil na ulici TERORISTIČNI NAPAD. In to v samem srcu Evrope.

      Namesto, razpravljanja o KVOTAH, naj raje delajo načrt, kako gospodarsko in KULTURNO – okrepiti države Zahodne Azije in Afrike. Tudi Združeni narodi, so dolžni delati na temu in ne probleme izvažati v Evropo.

  6. Problem pri nas je, da hočejo komunisti na vsak način ohraniti in vrniti Slovenijo nazaj v totalitarni sistem. zato blokirajo razvoj, blokirajo demokratizacijo, uničujejo SV in učinkovitost NATA pri nas. Zato tudi zavlačujejo izgradnjo 2. tira, če iz njega ne potegnejo 100% več denarja oni sami in predvsem zato, da NATO ne bo imel možnosti iz Luke Koper hitrih premikov svojih eot na OBRAMBNO LINIJO PROTI RUSKI IN KITAJSKI GROŽNJI LADRANSKO MORJE – BALTIŠKO MORJE.
    USA bi morale tukaj pomagati v Sloveniji kupiti še kakšđen medij, ki bi bil neodvisen, ne pa kot POP TV, ki je komunistično trobilo!, da se to razkrinka, ker je sramota, da so dali levaki na Ustavno sodišče sedaj 2. tir zaradi ustavljanja gradnje!!!

  7. Druga polovica članka zagovarja tezo prehoda EU v federalizem, to pa avtomatično pomeni izgubo suverenosti nacionalnih držav. Le malo je držav, ki bi to smer razvoja podprlo. Že v samem nastanku EU je De Gaulle tako zamisel kategorično zavrnil z rekom “Ne moreš narediti omete iz trdo kuhanih jajc”. Da je reševanje Covid krize preko EU in ne preko centralne banke težnja k federalizmu je dejstvo. A vsak korak v federalizem bo povzročil stopnjevanje konfliktov znotraj EU.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime