Putin tepta suverenost Ukrajine, Zahod pa razmišlja, kaj storiti

"Če želite dekomunizacijo, nas to veseli. A ne ostanite na pol poti. Pokazali vam bomo, kako v resnici izgleda dekomunizacija," je ob včerajšnjem priznanju samostojnosti separatističnih republik Doneck in Lugansk Ukrajincem sporočil ruski predsednik Vladimir Putin.

Na ukrajinsko ozemlje so že vkorakali ruski vojaki, ki naj bi po Putinovih navedbah skrbeli za mir. Zahod temu ostro nasprotuje in uvaja sankcije proti Rusiji. V komentarju pa o tem, kako si Rusija sama zmanjšuje strateško globino.


Putin je svoje poglede, da izvaja dekomunizacijo, podkrepil s trditvijo, da je sodobna Ukrajina produkt boljševistične vladavine v Rusiji, ki je po mili volji delila ozemlja nekdanjega ruskega imperija: "Lenin in njegovi podporniki so to storili (ustvarili Ukrajino v današnjem obsegu, op.a.) na surov način, z odtujitvijo zgodovinskih ruskih ozemelj. Milijonov tam živečih ljudi ni nihče nič vprašal."

Po mnenju ruskega predsednika je to zadosten razlog, da njegova vojska vkoraka na ozemlje suverene sosednje države, katere ozemeljsko celovitost je Rusija vse do sedaj priznavala; v samorazglašeni republiki so namreč ob proslavljanju domačinov že prispeli ruski vojaki, ki naj bi na območju igrali vlogo "mirovnih sil".

Spomnimo, pred kratkim so ruske oblasti sporočile, da so ubile pet saboterjev, ki naj bi jih, tako Putin, poslal Kijev, da bi napadali rusko infrastrukturo. S tem naj bi "potegnili tuje države v konflikt z našo državo," je dejal, obenem pa obtožil ukrajinske oblasti ekstremnega nacionalizma, nacizma in rusofobije, ter jim očital, da se ne zavzemajo za mirno rešitev spora, temveč hočejo "blitzkrieg", zato na območju Donbasa kopičijo vojaške enote.

Da se nasilje stopnjuje, pričajo tudi poročila o topniškem obstreljevanju s strani proruskih separatistov, v katerih je umrlo več kot deset ukrajinskih vojakov. Strani si medsebojno pripisujeta tako agresijo kot tudi lažno poročanje.

Pred dnevi so z območja Donbasa potekale množične evakuacije civilistov, ki so se umaknili v Rusijo, takole pa so jih nadomestili ruski vojaki:

https://twitter.com/Jake_Hanrahan/status/1495877460944203777?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1495877460944203777%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.24ur.com%2Fnovice%2Ftujina%2Fostre-obsodbe-poteze-rusije-ukrajinski-predsednik-pricakuje-jasno-podporo-partnerskih-drzav.html

Ob tem omenimo, da je Rusija kljub napovedi, da bo iz Belorusije po obsežnih vojaških vajah umaknila večino svoje vojske, sporočila, da se ta do nadaljnjega ne bo vrnila domov, kar lahko razumemo kot korak k zaostrovanju napetosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kljub temu zatrdil, da se meje Ukrajine ne bodo spremenile in povedal, da invazije velikega obsega ne pričakuje. Kljub temu, da je v nagovoru državljanom zagotovil svojo privrženost diplomaciji, je omenil tudi možnost prekinitve diplomatskih odnosov z veliko sosedo. Sporočil je še, da ni nobenega razloga za kaotično obnašanje. Iz Kremlja ob tem sporočajo, da so "vedno naklonjeni diplomaciji".

V tem oziru naj bi se v četrtek sešla zunanja ministra Rusije in ZDA Lavrov in Blinken, na pobudo Ukrajine pa bi se lahko znova začela pogajanja v formatu Normandijske četverice (Nemčija, Francija, Ukrajina, Rusija).

Scholz (zaenkrat) opustil Severni tok, sankcije proti separatistom

Putinova odločitev je na Zahodu sprožila ogorčenje. Predsednica Evroipske komisije Ursula von der Leyen je tako sporočila, da se bo EU s svojimi partnerji odzvala enotno, trdno in odločno v korist solidarnosti z Ukrajino. Danes je Zelenski tudi zaprosil, da se zaustavi projekt Severni tok 2; temu je pritrdil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je dejal, da zaradi ruskih dejavnosti le-ta ne more biti odobren. EU naj bi Ukrajni pomagala predvsem pri zagotavljanju informacijsko - komunikacijske varnosti in usposabljanju vojske.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1496116086693060608

Ponoči se je sešel tudi Varnostni svet ZN, kjer je velika večina držav rusko ravnanje obsodila, saj slednje predstavlja grobo kršenje dogovora Minsk 2, ki predvideva ozemeljsko celovitost Ukrajine, prekinitev ognja in odsotnost tujih sil na ozemlju te države. Presenetljivo Rusije ne podpira niti Kitajska. Solidarnost z Ukrajino je jasno izrazila tudi slovenska vlada, predsednik vlade Janša pa poziva EU, da Ukrajini ponudi polno članstvo:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1495886435622211590

https://twitter.com/MO_RS/status/1496034843603394565?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496034843603394565%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.rtvslo.si%2Fsvet%2Fevropa%2Fmoskva-po-priznanju-in-napotitvi-vojske-trdi-da-je-se-vedno-pripravljena-na-pogajanja%2F613285

Priznanje spornih republik so ostro obsodili tudi slovenski evropski poslanci; Romana Tomc je tako zapisala, da bomo kmalu videli "ali je EU zmožna kaj več od sprejemanja praznih resolucij in podeljevanja nagrad ruskim oporečnikom. Čas se izteka." 

Franc Bogovič piše o kršitvi mednarodnih pogodb s strani Putina in veliki grožnji svetovnemu miru, Ljudmila Novak je delila uradno objavo EPP-ja, ki govori o tem, da je Putin politično mrtev in da je državo potisnil nekaj desetletij nazaj.

Dejanje Rusije je obsodila predsednica SD-ja, Tanja Fajon:

https://twitter.com/tfajon/status/1496081918953238529

Njen poslanski kolega Milan Brglez ne obsoja Rusije, češ da je situacija preveč napeta za kazanje s prstom. Varnostni strokovnjak iz vrst LMŠ-ja, Klemen Grošelj, pa se sploh ni oglasil.

Zanimivo je dejstvo, da so ZDA uvedle ostre gospodarske sankcije (prepoved trgovanja) proti separatističnima republikama, ne pa tudi neposredno proti Rusiji.

Doneck in Lugansk po poti Krima

V javnosti so že znane nekatere podrobnosti pogodbe "o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči z Doneckom in Luganskom," ki so jo že ratificirali poslanci ruske dume.

Kot poroča ruski portal RT, pogodba določa, da lahko Rusija "gradi, uporablja in izboljšuje vojaško infrastrukturo, oporišča in druge objekte na območju." V kratkem se tako pričakuje podpis in ratifikacija pogodbe o vojaškem sodelovanju, kar bi de facto pomenilo poskus legalizacije zasedbe dela Ukrajine. Pogodba vsebuje tudi določbo, ki prepoveduje vstop samooklicanih republik v kakršnakoli zavezništva.