Putin svoje ljudi pospešeno pripravlja na obrambo Matere Rusije
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Ruski predsednik svojo deželo pospešeno pripravlja na velik konflikt, morda kar 3. svetovno vojno. Tudi tako bi lahko strnili sporočila, ki zadnja leta prihajajo iz Kremlja.
Vladimir Putin je tudi letos znatno povečal sredstva za obrambo, ruska vojska pa namerava v prihodnjih letih temeljito prenoviti svoj (zastareli) arzenal.
Vse od ruske priključitve Krima spomladi 2014 odnosi med Rusijo in NATO-m spominjajo na hladno vojno, ki se je seveda še zaostrila s separatističnimi spopadi v Donecku in Lugansku ter rusko udeležbo v Siriji. Kot kaže, je Putin več kot pripravljen peljati militaristično politiko "nove Rusije", ki se trdno zoperstavlja "zahodnemu imperializmu" in je pripravljena braniti svojo domovino oz. vse njene interese za vsako ceno.
Dejstvo je, da se je politična situacija v Rusiji od ukrajinske krize dalje bistveno spremenila in da v skladu s tem poskuša delovati tudi predsednik. Po priključitvi Krima so zahodne države proti Rusiji uvedle obsežne gospodarske sankcije, ki imajo svoj učinek na tamkajšnje gospodarstvo. Še pomembnejši faktor kot sankcije pa je svetovno padanje cen energentov (predvsem nafte), katerih prodaja nanese kar okoli 45 % državnih prihodkov.
Toda vse to je očitno v Putinovi Rusiji drugotnega pomena. Ljudje se danes - vsaj po medijskih temah sodeč - namreč ne ukvarjajo prav dosti s (slabim) materialnim položajem, temveč bolj kako ubraniti veliko Mater Rusijo pred vsemi sovražniki, ki ji pretijo doma in po svetu. Državna televizija namreč praktično vsak večer predvaja junaške posnetke ruskih letal v boju v Siriji ter podobe NATO enot, ki naj bi ogrožale ruske meje.
In čeprav se ruski vojaški proračun povečuje že od l. 2012, je z letom 2014 resnično dobil zagon. Letos bodo neposredni obrambni izdatki znašali 3,4 % državnega BDP, skupaj s posrednim financiranjem pa za l. 2016 znašajo kar 5,4 % BDP (za primerjavo: ameriški 3,3 %). V ta del stroškov spada denimo tudi financiranje pred nekaj leti ustanovljene Narodne garde, ki spada pod neposredno Putinovo poveljstvo in šteje okoli 330.000 mož.
Ruska vojska izvaja obsežne promocijske aktivnosti med mladimi, celo med osnovnošolci, ki se lahko udeležijo dobro obiskanih vojaških taborov. Poleg tega ima v prihodnjih letih namen obsežno posodobiti svojo oborožitev, ki je danes realno gledano zastarela in bistveno slabša od NATO-ve. To vključuje tako konvencionalno kot jedrsko oz. raketno obrožitev.
Dejstvo je, da je Vladimir Putin izjemno spreten politik in zmore marsikatero negativno situacijo predstaviti v pozitivni luči oz. dovolj preusmeriti pozornost na druge, ugodnejše teme, da ljudje nanjo pozabijo. To še kako velja tudi za situacijo v zadnjih letih, ko Rusija že 4 leta beleži recesijo.
Kot prekaljen politični maček je namreč uporabil eno osnovnih pravil politike: če je domača situacija slaba, poišči zunanjega (resničnega ali namišljenega) sovražnika, v ljudi naseli strah in jih prepričaj, da so v nevarnosti. Toliko bolje, če ob tem dobijo občutek mogočnosti oz. da so del "nečesa velikega, epskega", kakor mnogi Rusi dojemajo spremembo svoje dežele pod Putinom - za mnoge je Rusija spet velesila, enakovredna ZDA.
In čeprav je v zadnjih mesecih ruski predsednik začel to retoriko še stopnjevati - na srečanju vojaških poveljnikov v Sočiju konec novembra je denimo govoril celo o "pripravljenosti industrije in velikih podjetij preusmeriti svojo proizvodnjo v vojaške namene" kot o temelju nacionalne obrambe (o tem pred nekaj dnevi piše tudi Newsweek) - je potrebno to dojemati predvsem v tej luči.
Naslednje leto so v Rusiji namreč volitve, na katerih bo Putin s svojo stranko Enotna Rusija verjetno nastopil predvsem z agendo narodne obrambe. Poleg tega je treba upoštevati, da je Rusija drugi največji svetovni proizvajalec orožja, ki je pomembna industrijska panoga, ki lahko denimo z obsežnimi državnimi naročili pomembno pripomore h gospodarski rasti.
Tako je dosti bolj kot neposreden spopad Rusije (ki si ga Putin prav gotovo ne želi za nobeno ceno, saj je preveč pameten, da ne bi vedel, kam bi to peljalo) z Zahodom ali kom drugim verjetno nadaljevanje lokalnih konfliktov (ali kvečjemu regionalnih) po svetu, kjer bo Rusija še naprej v skladu s svojimi interesi podpirala nasprotno stran kot Zahod.
Ruski predsednik svojo deželo pospešeno pripravlja na velik konflikt, morda kar 3. svetovno vojno. Tudi tako bi lahko strnili sporočila, ki zadnja leta prihajajo iz Kremlja.
Vladimir Putin je tudi letos znatno povečal sredstva za obrambo, ruska vojska pa namerava v prihodnjih letih temeljito prenoviti svoj (zastareli) arzenal.
Vse od ruske priključitve Krima spomladi 2014 odnosi med Rusijo in NATO-m spominjajo na hladno vojno, ki se je seveda še zaostrila s separatističnimi spopadi v Donecku in Lugansku ter rusko udeležbo v Siriji. Kot kaže, je Putin več kot pripravljen peljati militaristično politiko "nove Rusije", ki se trdno zoperstavlja "zahodnemu imperializmu" in je pripravljena braniti svojo domovino oz. vse njene interese za vsako ceno.
Kako se v zadnjih letih spreminja Rusija
Dejstvo je, da se je politična situacija v Rusiji od ukrajinske krize dalje bistveno spremenila in da v skladu s tem poskuša delovati tudi predsednik. Po priključitvi Krima so zahodne države proti Rusiji uvedle obsežne gospodarske sankcije, ki imajo svoj učinek na tamkajšnje gospodarstvo. Še pomembnejši faktor kot sankcije pa je svetovno padanje cen energentov (predvsem nafte), katerih prodaja nanese kar okoli 45 % državnih prihodkov.
Toda vse to je očitno v Putinovi Rusiji drugotnega pomena. Ljudje se danes - vsaj po medijskih temah sodeč - namreč ne ukvarjajo prav dosti s (slabim) materialnim položajem, temveč bolj kako ubraniti veliko Mater Rusijo pred vsemi sovražniki, ki ji pretijo doma in po svetu. Državna televizija namreč praktično vsak večer predvaja junaške posnetke ruskih letal v boju v Siriji ter podobe NATO enot, ki naj bi ogrožale ruske meje.
In čeprav se ruski vojaški proračun povečuje že od l. 2012, je z letom 2014 resnično dobil zagon. Letos bodo neposredni obrambni izdatki znašali 3,4 % državnega BDP, skupaj s posrednim financiranjem pa za l. 2016 znašajo kar 5,4 % BDP (za primerjavo: ameriški 3,3 %). V ta del stroškov spada denimo tudi financiranje pred nekaj leti ustanovljene Narodne garde, ki spada pod neposredno Putinovo poveljstvo in šteje okoli 330.000 mož.
Ruska vojska izvaja obsežne promocijske aktivnosti med mladimi, celo med osnovnošolci, ki se lahko udeležijo dobro obiskanih vojaških taborov. Poleg tega ima v prihodnjih letih namen obsežno posodobiti svojo oborožitev, ki je danes realno gledano zastarela in bistveno slabša od NATO-ve. To vključuje tako konvencionalno kot jedrsko oz. raketno obrožitev.
Kako razložiti militarizacijo države?
Dejstvo je, da je Vladimir Putin izjemno spreten politik in zmore marsikatero negativno situacijo predstaviti v pozitivni luči oz. dovolj preusmeriti pozornost na druge, ugodnejše teme, da ljudje nanjo pozabijo. To še kako velja tudi za situacijo v zadnjih letih, ko Rusija že 4 leta beleži recesijo.
Kot prekaljen politični maček je namreč uporabil eno osnovnih pravil politike: če je domača situacija slaba, poišči zunanjega (resničnega ali namišljenega) sovražnika, v ljudi naseli strah in jih prepričaj, da so v nevarnosti. Toliko bolje, če ob tem dobijo občutek mogočnosti oz. da so del "nečesa velikega, epskega", kakor mnogi Rusi dojemajo spremembo svoje dežele pod Putinom - za mnoge je Rusija spet velesila, enakovredna ZDA.
In čeprav je v zadnjih mesecih ruski predsednik začel to retoriko še stopnjevati - na srečanju vojaških poveljnikov v Sočiju konec novembra je denimo govoril celo o "pripravljenosti industrije in velikih podjetij preusmeriti svojo proizvodnjo v vojaške namene" kot o temelju nacionalne obrambe (o tem pred nekaj dnevi piše tudi Newsweek) - je potrebno to dojemati predvsem v tej luči.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Naslednje leto so v Rusiji namreč volitve, na katerih bo Putin s svojo stranko Enotna Rusija verjetno nastopil predvsem z agendo narodne obrambe. Poleg tega je treba upoštevati, da je Rusija drugi največji svetovni proizvajalec orožja, ki je pomembna industrijska panoga, ki lahko denimo z obsežnimi državnimi naročili pomembno pripomore h gospodarski rasti.
Tako je dosti bolj kot neposreden spopad Rusije (ki si ga Putin prav gotovo ne želi za nobeno ceno, saj je preveč pameten, da ne bi vedel, kam bi to peljalo) z Zahodom ali kom drugim verjetno nadaljevanje lokalnih konfliktov (ali kvečjemu regionalnih) po svetu, kjer bo Rusija še naprej v skladu s svojimi interesi podpirala nasprotno stran kot Zahod.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
AlojzZ
Kako razložiti militarizacijo države?
Moj odgovor:
Utrjevanje oblasti. Nekaterih družb pač ne moreš voditi demokratično.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.