Putin na paradi o "specialni operaciji v jugozahodni Rusiji, kjer se borijo proti ukrajinski nacionalistični bolezni"

Vojaška parada v Moskvi 9. maja 2022 (vir foto: profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob obletnici zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni je v Moskvi potekala vojaška parada s težko pričakovanim Putinovim govorom, ki je nagovoril rusko javnost. Putin v govoru Ukrajini ni neposredno napovedal vojne, vojno še vedno imenuje specialna operacija, prav tako ni razglasil splošne mobilizacije, kot so se bali mnogi.

Je pa to v svojem govoru naredil posredno, ko je »specialno operacijo« označil za neizogibno, izvedeno ob pravem času in pravilno, saj je Rusija tako preventivno odgovorila na agresijo, ki naj bi jo zoper njo pripravljal NATO. Znova je tudi obžaloval razpad Sovjetske zveze, Ukrajini pa odrekel pravico do obstanka.

Premiki v ukrajinski vojni so še vedno zelo počasni, predvsem pa za seboj puščajo vsesplošno uničenje. V šoli v kraju Bilogorivka so ruske enote bombardirale šolo, v kateri se je skrivalo 90 ljudi. 30 se jih je rešilo, usoda večine preostalih ni znana.

Vladimir Putin na vojaški paradi 9. maja 2022 v Moskvi (vir foto: Profimedia.si)


Putin je v 11 minut dolgem govoru ob vojaški paradi ob dnevu zmage v Moskvi svojemu narodu skušal dopovedati, da trenutni ruski vojaki v Ukrajini stopajo v čevlje borcev proti naci-fašizmu kakor v času Druge svetovne vojne.

Ukrajino je znova obtožil, da predstavlja nevarnost za ruski narod ter da so Ukrajinci in Rusi pravzaprav isti narod, ki pa ga umetno deli ukrajinska država, ki je nastala zaradi napak boljševikov v času razpada Sovjetske zveze zaradi parcialnih interesov nekaterih v Rusiji ter da je današnje dogajanje njihova krivda, sam pa skuša to popraviti.

Ukrajina je po njegovem mnenju umetna tvorba Lenina in boljševikov, prav željo po oddaljevanju od boljševizma pa želi izkoristiti za opravičevanje invazije v Ukrajino, ki jo imenuje kar »jugozahodna Rusija«, kjer se ruske sile borijo proti »ukrajinski nacionalistični bolezni«. Ukrajinska država naj bi bila po njegovem mnenju, kljub jasno izraženi volji za samostojnost v vseh regijah Ukrajine, njenim prebivalcem vsiljena proti njihovi volji.

Moderna Ukrajina tako predstavlja grožnjo Rusiji, njena vlada pa je tolpa tatov, ki naj bi skupaj z NATO-m v Ukrajini skušala pridobiti jedrsko orožje in pripravljala invazijo na Rusijo. Akcija je tako potrebna zaradi ruskih družin v Ukrajini, nad katerimi naj bi se dogajal genocid, sankcije Zahoda pa naj bi le iskale nek izgovor, realni cilj pa naj bi bil oslabitev Rusije in preprečitev Rusiji, da se gospodarsko razvije in bi bile uvedene ne glede na to, kaj bi Rusija storila.

Kompleks v Mariupolju, ki še vedno kljubuje


A kljub bleščeči paradi in besedam, ki  opravičujejo rusko invazijo, je stanje na terenu za Ruse precej klavrno. Ruska vojska se je skoraj v celoti umaknila iz severnega dela Ukrajine in zdaj kopiči svoje sile na jugovzhodnem delu Ukrajine, kjer si skuša podrediti regiji Doneck in Lugansk ter ustvariti kopenski most pod ruskim nadzorom do polotoka Krim.

Foto: Twitter, Institute of war


Do izpolnitve tega cilja Putinu še vedno manjka osvojitev kompleksa Azovstal v Mariupolju. Gre za ogromen jeklarski kompleks, ki je pred vojno proizvedel 4,3 milijone ton jekla letno. Zaradi betonske gradnje, ki mora vzdrževati visoke temperature in mreže podzemnih hodnikov in skladišč, pa je postal idealen tudi kot zaklonišče v primeru vojne, čeprav ni bil grajen v vojaške namene.

Že po osvoboditvi Mariupolja iz rok proruskih separatistov po kratkem zavzetju leta 2014 so dele kompleksa spremenili v zaklonišča z zalogami, kjer je približno 4.000 ljudi lahko preživelo tri tedne. Jeklarna je zdaj točka bataljona Azovstal, zaklonišče pa je nudila tudi mnogim civilistom, posebej še zaposlenim v jeklarni in njihovim družinam. Večino civilistov so do zdaj uspeli evakuirati, v kompleksu pa ostaja do 2.000 borcev, ki se ne predajajo.

Foto: Twitter, Institute of war


Mariupolj je pomembna strateška točka za kopenski most. Čeprav ruska vojska kompleks predvsem obstreljuje, pa drži tudi znaten del ruskih vojaških zmogljivosti, ki bi v primeru padca jeklarne lahko bile uporabljene za napade drugod po Ukrajini. Ruska taktika je tako obleganje in izstradanje kompleksa, v katerem sicer vladajo peklenske razmere.

Ruske enote teptajo vse pred seboj


Po ocenah Forbesa McKenzieja iz inštituta McKenzie za Skynews ruske enote sicer napredujejo po 2-3 kilometre na dan, v glavnem s severne in južne strani v doneško regijo, njihov napredek pa je za moderno vojsko izjemno počasen, predvsem zaradi nezmožnosti vzpostavljanja oskrbovalnih verig. Osrednji boji te dni potekajo okoli mesta Izjum, praktično zravnano z zemljo pa je tudi mesto Popasna, ki so ga zavzeli nedavno. Glede na premike ruskih sil ocenjuje tudi, da bo eden izmed prihodnjih ciljev tudi mesto Harkiv, drugo največje mesto, ki leži blizu ruske meje.

Ruska vojska mesta, kamor napreduje, običajno zravna z zemljo. Upokojeni podpoveljnik britanskih letalskih sil Sean Bell pa ocenjuje, da se kljub temu, da sicer imajo vodene izstrelke, zaradi korupcije pa se Rusija sooča z njihovim pomanjkanjem, zato se zateka k nevodenim izstrelkom, ki so bistveno cenejši, predstavljajo pa strategijo iz 20. stoletja in predvsem povzročajo izjemno veliko uničenje.

Mobilizacija je v delih Ukrajine pod ruskim nadzorom, strah tudi v Moldaviji


Čeprav v Rusiji mobilizacija še ni bila razglašena, pa ta že poteka v ukrajinskih regijah pod ruskim nadzorom, zato se tam moški v med 18 in 65 pogosto skrivajo, na območju Hersona, ki je kot prvo večje ukrajinsko mesto padel v roke Rusom, pa tudi že izvajajo oborožen gverilski odpor.

Ukrajinska vojska sicer prejema večje količine sodobnega orožja, odpor Ukrajincev pa še ni strt. Ruske enote v želji, da bi pošiljke uničile, bombardirajo cilje tudi v notranjosti Ukrajine. Sirene pred zračnimi napadi se redno oglašajo tudi v mestih kot je Vinica, Lvov in Kijev.

Vse večji strah je tudi v Moldaviji, kjer je na območju Pridnestrja, samooklicane republike, ki je formalno sicer del Moldavije, a ohranja svojo neodvisnost ob pomoči ruskih sil, v zadnjih dneh prišlo do več eksplozij. Obstaja strah, da bi Moldavija lahko bila naslednja žrtev ruske invazije. Iz Putinovih besed tudi ni mogoče razbrati opustitve nadaljnjega osvajanja delov Ukrajine, ki so trenutno pod ukrajinskim nadzorom.

Foto: Institute of War, Twitter
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike