Putin in Lukašenko morata za vojne zločine pred posebno sodišče

Foto: Profimedia.si


Od začetka vojne v Ukrajini je bilo prijavljenih več kot 10.000 domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu ter identificiranih 600 osumljencev. Po poročanju Amnesty International ruski napadi na mesta Vuhledar, Harkiv, Uman, Mariupol in mnoga druga lahko pomenijo vojne zločine. Vsi smo videli grozljive prizore iz mesta Buča, kjer je bilo odkritih več kot 400 mrtvih civilistov. Ukrajinsko sodišče je na prvem sojenju za vojne zločine po začetku agresije poveljnika ruskega tanka, ki je do smrti povozil civilista, obsodilo na dosmrtno ječo.

Kljub temu ruska vlada zanika, da napada civiliste.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je v Ukrajino zato poslalo preiskovalce in forenzične strokovnjake. Z namenom, da zberejo dokaze o domnevnih ključnih mednarodnih zločinih, storjenih v Ukrajini, pa so Ukrajinci, Poljaki in Litovci ustanovili preiskovalno skupino, ki jo podpirata Agencija za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) in urad tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICJ) v Haagu.
Prva težava, s katero se pri tem srečujemo, je, da sedanja pravna orodja ne zadoščajo za kaznovanje tistih, ki so to vojno začeli. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu nima polnih pristojnosti.

Evropa ni izpolnila svojih obljub, da "nikoli več". Podobna grozodejstva, ki smo jim bili priča v času Hitlerja in Stalina, se zdaj dogajajo na evropski celini, v Ukrajini. Seznam je dolg: posilstva, mučenja, talci, bombardiranje stanovanjskih območij in civilne infrastrukture, prisilno izseljevanje civilistov na ozemlje Ruske federacije, vključno s Sibirijo. Grozodejstva, ki so jih zagrešili ruski vojaki v ukrajinskih mestih, so šokantna. Zdi se, da Kremelj namerno iztreblja Ukrajince. Tega v Evropi danes ne moremo sprejeti. Kaj lahko storimo, da to trpljenje ustavimo?

Seveda je pomembno, da je vojak, če izvrši zločin, za to obtožen, vendar je izrednega pomena, da odgovarjajo tudi politični voditelji, vojaški poveljniki in njihovi zavezniki, tisti, ki so to nezakonito in neizzvano vojno ukazali. Predsednik Vladimir Putin in njegov pooblaščenec Aleksandr Lukašenko morata odgovarjati in moramo jima soditi.

Prva težava, s katero se pri tem srečujemo, je, da sedanja pravna orodja ne zadoščajo za kaznovanje tistih, ki so to vojno začeli. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu nima polnih pristojnosti. Zato moramo ustanoviti sodišče s posebno pristojnostjo za kazniva dejanja agresije v Ukrajini.

Pogajanja o tem, kako bi takšno sodišče dejansko ustanovili, da bo imelo verodostojnost, se nadaljujejo. To bi lahko storili bodisi prek Združenih narodov bodisi pod okriljem posameznih držav kot v primeru Nürnberškega sodišča, ki so ga po drugi svetovni vojni ustanovile Sovjetska zveza, ZDA, Združeno kraljestvo in Francija.
Za kaznovanje vojnih zločinov v Ukrajini ne more biti izjem. Ljudje, ki so za zločine odgovorni, se morajo soočiti s pravico.

Evropski parlament je tudi glasoval za podaljšanje mandata Agencije za evropsko pravosodno sodelovanje in ji podelil nova pooblastila. Ta pooblastila ji bodo omogočila ohranjanje, shranjevanje in analizo dokazov v zvezi z vojnimi zločini, genocidom in zločini proti človeštvu. Zaradi nenehnih sovražnosti obstaja tveganje, da dokazov v zvezi z vojnimi zločini ali zločini proti človeštvu ni mogoče varno shraniti na ozemlju Ukrajine, zato je primerno vzpostaviti centralno skladišče na varni lokaciji.

Nova pravila omogočajo tudi, da Agencija za evropsko pravosodno sodelovanje lahko obdeluje podatke, povezane s tovrstnimi kaznivimi dejanji, in jih deli z Mednarodnim kazenskim sodiščem in drugimi mednarodnimi organizacijami ter državami članicami. Vendar pa razširitev mandata Agencije za evropsko pravosodno sodelovanje zajema le tri od štirih kaznivih dejanj, priznanih v Rimskem statutu, temeljnem kamnu Mednarodnega kazenskega sodišča, zato moramo prilagoditi tudi mandat tega urada, in sicer tako, da bo vključeval kaznivo dejanje agresije.

Za kaznovanje vojnih zločinov v Ukrajini ne more biti izjem. Ljudje, ki so za zločine odgovorni, se morajo soočiti s pravico. Mednarodna skupnost mora sprejeti vse možne ukrepe za kaznovanje storilcev in povrnitev pravice, da »nikoli več« ne ostane neizpolnjena obljuba.

Komentar so zapisali: Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS); Evropski poslanec Jeroen Lenaers (CDA/ELS); Evropska poslanka Rasa Juknevičiene (TS-LKD/ELS)
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki