Psi imajo zabave, hodijo v salone, prejemajo darila ... a njihovo poosebljanje je lahko tudi zloraba živali

Spoštovana avtorica članka, komentiram, ker je to že vaš drugi (morda jih je bilo še več, ne vem) članek na temo psov in njihovih lastnikov. Ker sem tudi sama lastnica psa in sem imela pse vse življenje, se me tema dotika zelo osebno. Naj najprej povem, da se strinjam z vašimi ugotovitvami o tem, da so psi za ljudi pogosto nekakšne igrače, zabava, modni dodatki, kar ni veliko bolje od tistega, kar je pes predstavljal nekoč: osamljenega in zanemarjenega čuvaja, večno priklenjenega pred hišo. Me pa zbode ost, ki jo čutim v vašem pisanju in ki želi predstaviti pse in lastništvo psov kot nekaj degeneriranega. Pes lahko ljudi uči nečesa, česar vas (vsaj po mojem mnenju) ne bo naučila nobena pridiga, in sicer popolne ljubezni do življenja. Medtem ko imamo ljudje neskončen seznam stvari, ki jih potrebujemo, da bomo nekoč morda srečni, je pes (in vsaka žival) srečen, da je nov dan in da ima ljubečega lastnika, s katerim gre pohajkovat v naravo. Ni lepšega. Pse in ostale živali res izrabljamo na vse mogoče načine; živali so naša hrana, zabava, obleka, pa še poskuse opravljamo na njih, zato smo jim dolžni veliko več spoštovanja, kot jim ga izkazujemo. In še nekaj, nismo vse ženske na svetu za to, da bi bile matere. Naketere si tega nismo želele nikdar in hvalabogu živimo v času, ko se nam tega ni treba sramovati.

Skratka katoliški portal se naj ukvarja z medsebojnimi odnosi med ljudmi v družbi, naj prispeva članke, ki bodo skušali omejevati agresijo, verbalno nasilje, obkladanje z pridevniki vseh vrst, kaže naj predvsem lasten zgled in poduk v sprejemanju in ljubezni do vsega živega. Če gospa Zabret ne prenese da kakšna pasja mama pelje psa na vozičku naj se obrne stran. Če gospo Zabret moti, da obstajajo domovi, kjer lastniki in hišni ljubljenčki zvečer drnjohajo na istem kavču, naj v takšen dom ne stopi. In če si nek par ali Bog pomagaj posameznik ustvari topel dom zgolj z hišnimi ljubljenčki je to povsem njuna ali njegova, njena izbira v življenju. Tu nima nobene besede ne papež pa ne gospa Zabret.

Če imaš doma živali, moraš poskrbeti zanje, pa naj bo to pes, mačka, govedo, konji, zajci, kokoši...Predvsem se je treba zavedati, da so živali živa bitja, ki potrebujejo našo skrb, hrano, vodo, primerno prenočišče.
Tudi mi imamo psičko. Ne spi sicer v postelji in ne leži na kavču, njeno mesto je na hodniku, kjer ima svoje ležišče. Če ima kdo psa, ki spi v postelji ali na kavču, je to njegov problem. V to se ne vtikam. Vsak po svoje pač...
Če žival zboli, če vidiš, da je nekaj narobe, jo je treba peljati h veterinarju. To je humano in to je človeško. Kdor ne mara živali, ne mara tudi ljudi.
Treba se je zavedati, da je veliko ljudi samih, osamljenih, da nimajo nikogar. Posebej v današnjih časih je težko sklepati prijateljstva, navezovati stike. Vsa družabna srečanja so odpadla.
Hvala Bogu, da imajo taki ljudje vsaj psa, ki jim delajo družbo. Če imaš žival, imaš tudi skrb, med drugim tudi, da jo pelješ na sprehod, s tem tudi zase poskrbiš za fizično kondicijo.
No, morda gredo nekateri v izkazovanju skrbi, pozornosti in ljubezni tudi predaleč...
Tako je pač, kot piše Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo, ali kamen...dodala bi: čeprav psa!

Kako zares poglobljena analiza gospa Zabret. Bi prosim lahko zaupala cenjene vire, ki mro skrčeni čez planke svoje omejenega pogleda na svet? Je to, kakšna mlada veterinarja, ki se recimo podelane muce niti dotakniti noče?. Tisti, ki smo za naša zavetišča za živali tudi kaj storili, smo spoznali kopico ljudi v napačnem poklicu. Ali smo res tako daleč, da bo analizirano vsakršno družinsko obnašanje znotraj naših domov? In se bo katoliški portal ubadal s tem, kje spijo psi, kako se jih hrani, prevaža, sprehaja, kako se z njimi sporazumeta, kakšno intimo naj imata pes in lastnik, da ne bo ta portal v skrbeh o napačnem vtisu, ki naj bi ga dajala? Sram naj vas bo.
Če ste tako nevedni, ogromno psov ima težave z hojo. In po drugi strani ima veliko lastnikov, zaradi koronarnih bolezni potrebo po sprehodih. Prilagajanje je rešitev, ne pa kompliciranje. Na takšen način se ,"sprehodita" oba. Kdo ste, da razpredate o tem, kje sme spati pes? Ste prebrali vest o psu na Hrvaškem, ki je v mrzli noči, grel lastnika, poškodovanega in negibnega, več ur in mu rešil življenje? Kaj mislite, kje ta pes spi?
Katoliški portal se bo sedaj ubadal z ljubeznijo med človekom in živaljo. Vtaknil se bo v intimo, kjer mu sploh ni mesta? Ukvarjate se z odnosi med ljudmi gospa Zabret. Tu je vaše poslanstvo. Več razumevanja, več sprejemanja, več usmiljenja. Manj krivic. Pse in njihove lastnike pa pustite pri miru. Celo lastnik posameznik in njegov hišni ljubljenček, pes ali mačka, sta lahko družina zase in srečna skupaj. Vsi ne morejo živeti kot v filmih. Vendar vsak lahko tudi tako najde topel dom.

Naš dobrodušni in ljubeznivi labradorec je za vsak rojstni dan, na katerem se je zbrala vsa širša družina, v veliko veselje otrok dobil veliko slastno torto, ki so mu jo z neskritim veseljem pomagali pojesti.

Zdaj pa naj reče kolumnistka, da smo nekako premaknjeni!

Nekoga moraš imeti rad, je rekel pesnik. Magari psa. Sploh ker se pes naveže na lastnika in ga ima rad bolj kot katerikoli človek.

Toda zdi se, da je ta pasja manija v sodobni družbi dosegla stopnjo družbene patologije. Je simptom nečesa globljega. Sodobni svet se zdi, kot da je padel s tečajev. Čemu imeti otroka v svetu, v katerem nič več ni jasno, nič več gotovo? Imeti psa je neskončno laže. Ni treba skrbeti za njegovo vzgojo, izobrazbo, ni treba skrbeti za njegov uspeh v življenju. Pes ti ne dela sivih las zaradi vsega tega.

Pes je čustveni obvod, ki izpolni praznino atomiziranih ljudi sodobnega sveta, ki živijo v strahu za vsakdanjo eksistenco, ki ga ne privoščijo nikomur, najmanj svojim potomcem. Zato jih mnogi raje nimajo.

Celo življenje živim s psmi. Jih imam raje kot mnogo znancev in definitivno raje kot večino ljudi. Vendar je pes - pes. Spoštovanje do psa pokažeš,ko ga temu primerno obravnavaš. Taki psi so običajno tudi zdravi in samozavestni. Vedo,kje je njihovo mesto v hierarhiji in so zadovoljni.