Prvi november: modna revija ob svečah

Vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Vsi sveti in velika noč imata mnogo skupnega. Poleg tega, da na blagoslovu grobov in jedil Cerkev organizira največjo modno revijo, sta to praznika, ki nas opominjata, da nas po smrti čaka večno življenje. Tega bi se morali iskreno veseliti. Kaj pa počnemo mi?

Maraton od groba do groba


Smo družba protislovij. Na vseh korakih častimo smrt, ob enem pa se je neskončno bojimo. Zadnji dan oktobra obeležujemo noč čarovnic, naslednji dan pa tekamo od pokopališča do pokopališča in prižigamo gore sveč. Najpomembnejše je, da se ne ustavimo niti za minuto. Norma je namreč visoka: 8 sveč na povprečnega Slovenca.
Ne razumite me narobe, spodobi se, da mrtvim izkažemo spoštovanje tudi tako, da uredimo prostor, kjer so pokopani. Ne spodobi pa se, da več spoštovanja izkažemo kamnu in svečam kot sorodnikom, ki se zberejo okrog groba.

Tako kot večina praznikov, so tudi vsi sveti izgubili vsa smisel. Ostal je skrit za urami čiščenja in urejanja grobov, za kupi sveč, ki onesnažujejo okolje, za košatimi in dragimi ikebanami in za novimi plašči, ki jih vsako leto pridemo razkazovati na grob.

Strah pred smrtjo


Mogoče nas je samo strah smrti in tega kar pride po njej. Smrt nas vedno preseneti. Tudi, če mislimo, da smo nanjo pripravljeni, ne vemo ne dneva ne ure. Praznik vseh svetih bi moral biti opomnik tudi za to, da se lahko naše življenje vsak trenutek konča.

Kakšni so naši odnosi z bližnjimi sedaj? Ne bi bilo morda bolje, da skrbimo za urejene odnose, kot za urejene grobove? Ne razumite me narobe, spodobi se, da mrtvim izkažemo spoštovanje tudi tako, da uredimo prostor, kjer so pokopani. Ne spodobi pa se, da več spoštovanja izkažemo kamnu in svečam kot sorodnikom, ki se zberejo okrog groba.

Danes je pomembna forma in ne vsebina. Dobro se prodaja zgodba o tem, kako smo cel dan romali od groba do grba. Romantično je, da smo prižigali svečke in polagali cvetje.

Vse je odvisno od nas


»Če ti v zapestje ali stopala zabijejo žeblje, si ne moreš kaj, da te ne bi bolelo. S tem se pač sprijazniš. Nasprotno pa ti ob misli na smrt ni treba trpeti bolečine. Saj ne veš, kakšna je smrt. Potemtakem je vse odvisno od tebe.« Tako v svoji knjigi Oskar in gospa v rožnatem piše Eric-Emanuel Schmid.

Res je, vse je odvisno od nas. Nobene potrebe ni, da bi se pred smrtjo zatekali med sveče in rože. Ali bomo letos na grob znosili morje sveč ali bomo zapravili nekaj deset evrov za cvetje ali bomo šli na pokopališče pokazat zadnje modne trende, je odvisno od nas samih.

Želela bi si, da bi se rajnih kdaj spomnili tudi mimo vrste in ne samo za prvi november, ko je potrebno urediti grob. Želela bi si, da bi nehali tekmovati v prižiganju sveč po grobovih. Želela bi si, da bi prazniku vseh svetih vrnili svetost, ki si jo zasluži.

Po smrti sledi vstajenje


Gustav Mahler svojo fantastično simfonijo Vstajenje zaključi z besedami: »Smrt, ki vse premagaš, zdaj si premagana. Ne bom umrl, ampak živel. Vstalo boš moje srce v hipu. Kar si bìlo, te bo nosilo k Bogu.«

Mogoče je ravno današnji dan tisti pravi za začetek novega razmišljanja o smrti in tem kar pride po njej.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30