Prvi izračuni posledic prihajajočih dvigov davkov za vaše žepe

Vir: Pixabay.
POSLUŠAJ ČLANEK
Izdatno povečanje proračunske porabe, ki jo danes ostro kiritizira Fiskalni svet in ki bo po rebalansu proračuna samo v zadnjih štirih mesecih leta prinesla 1,7 milijarde minusa v državnem proračunu, bo Golobova vlada skušala blažiti z dvigom nekaterih davkov, ki bodo prizadeli večino delovnega prebivalstva. 

Konec je z dvigovanjem splošne dohodninske olajšave, ki jo je zastavila Janševa vlada. Ukinjajo tudi avtomatsko usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo.

Prav tako se močno dviguje obdavčitev najemnin. Obenem pa so Golobovi precej dodatno obdavčili s. p.-je z letnimi prihodki nad 25 tisočaki evrov. Uvedli bodo tudi novo dajatev pri registraciji avtomobila, za povrh pa nam bodo trgovci, gostilničarji in ostali ponovno morali tiskati račune. 

Poiskali smo nekaj prvih odzivov na napovedane zategnitve davčnih politik. 

Na vladi so danes obravnavali davčne spremembe, s katerimi v velikem obsegu razveljavljajo spomladansko davčno reformo Janševe vlade. Če bodo prestale parlamentarno odločanje, bodo vstopile v veljavo naslednje leto.

Splošna olajšava bo prihodnje leto znašala pet tisoč evrov in bo na tej stopnji tudi ostala. Po veljavni zakonodaji bi bila splošna olajšava prihodnje leto 5.500 evrov in bi se dodatno povečala v letu 2024 na 6.500 evrov ter v letu 2025 na 7.500 evrov. Letos je splošna davčna olajšava 4.500 evrov.

Po izračunih ministrstva za finance se bo tako prihodnje leto neto letna plača zaposlenemu z minimalno plačo zvišala za 318 evrov (glede na zdajšnjo ureditev), zaposlenemu s povprečno plačo pa znižala za 130 evrov na leto (glede na letos pa se mu bo zvišala za 130 evrov). Precej bolj se bodo znižale plače tistim z nekoliko višjimi prihodki.

Nekaj davčnega popusta pa bo pri mladih do 29. leta, za katere naj bi se davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1.000 evrov.

Višja obdavčitev s. p.-jev, tudi popoldanskih


Precej več bodo plačevali espeji z normiranimi odhodki. Sedanja ureditev ostaja za tiste do 25 tisoč evrov letnih prihodkov. Za dohodek nad 25.000 in do 100.000 evrov se bodo priznani normirani odhodki znižali z 80 na 40 odstotkov, pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje najmanj devet mesecev (prej pet mesecev). Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske espeje (zdaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).

V praksi to pomeni, da bodo espeji z dohodki v višini 25 tisoč evrov plačali tisoč evrov dohodnine (enako kot zdaj); espeji z dohodki v višini 60 tisoč evrov bodo plačal 5.200 evrov dohodnine (2.800 več kot zdaj); espeji z dohodki sto tisoč evrov pa bodo plačal deset tisoč evrov dohodnine (šest tisoč evrov več kot zdaj).

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1572954305581223936

Komentar iz članka na portalu MMC RTV Slovenija:

"Minister je izjavil, da je 25.000 eur na leto prihodkov za normiranega s. p. enakovredno slovenski povprečni plači, ki je trenutno nekje 1.300 eur. Pa poglejmo. Na mesec za s. p.-ja to znese 2.083 eur. Od tega odbijemo 83 eur za dohodnino in 450 eur za prispevke. Odbijemo še 90 eur za minimalni regres in 210 eur za dopust. Ostane nam 1250 eur ob predpostavki da za svoje delo (materialni stroški, prevoz, malica) ne porabimo niti enega evra in ob tem še nimamo plačane bolniške. Ne gospod minister. 25.000 eur na leto za s. p.-ja ne pomeni 12 povprečnih plač ampak življenje nekje nad pragom revščine."



Poleg tega se vrača tiskanje računov. Vlada zakon spreminja tako, da kupec mora sprejeti račun in ga zadržati do izhoda iz poslovnega prostora – sicer ga lahko doleti globa 40 evrov. Po navedbah ministrstva za finance so se za to odločili, ker so v nekaterih, za sivo ekonomijo bolj rizičnih dejavnostih, kot je denimo gostinstvo, opazili upad vrednosti faktur od 10 do 25 odstotkov.

https://twitter.com/simonatoplak/status/1572949089339195397

Glede dohodnin iz oddajanja premoženja bodo najemnine po novem obdavčene 25-odstotno, zdaj so 15-odstotno. Višina normiranih stroškov ostane enaka.

https://twitter.com/SVesel/status/1572957482972237828

 

"Pravijo, da višajo davke, da bi pomagali mladim. In grejo povišat davke na prihodke iz najemnin. Zdej mi pa povejte vrli vladni ekonomisti , a se bodo najemnine, ki jih v večini plačujejo mladi in mlade družine, zvišale ali znižale?" je zapisal tviteraš ZnalecDdr.

https://twitter.com/Libertarec/status/1573010492431683584

Pomembna sprememba pa je tudi, da se dohodninska lestvica in olajšave ne bodo več avtomatično usklajevale z inflacijo oziroma rastjo življenjskih potrebščin, temveč se bo o tem vsako leto sproti odločala vlada, pri čemer drugo leto uskladitve ne namerava narediti.

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1572964155572867072

Podobno je na Twitterju zapisal dr. Žiga Turk: "Ukinitev usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo prav zdaj, ko je inflacija 10+ odstotkov, ni nič drugega kot #zahrbtno višanje davkov. Zahrbtno, ker ne da bilo treba še karkoli spreminjati, se sčasoma uresničujejo levičarske sanje in gremo vsi proti 50 procentni stopnji."

"Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa," je na novinarski konferenci še dejal minister za finance Klemen Boštjančič.



Dr. Aleš Štrancar: Pravljice, ki jo živijo, zna biti kmalu konec

Foto: Tomo Strle


Kritičen do početja vlade Roberta Goloba v prvih štirih mesecih je tudi svetovno uspešni znanstvenik in podjetnik dr. Aleš Štrancar. V pogovoru za Domovino je med drugim dejal:

Mojega zaupanja že pred volitvami niso imeli, sedaj ga imajo še bistveno manj. Državo so nam prevzeli sinovi in vnuki ljudi, ki jim v življenju ni bilo potrebno ustvariti nič, sinovi permisivne vzgoje, njim VSE pripada, čeprav ljudje okrog njih nimajo za kruh. Živeli so, in živijo od davkoplačevalskega denarja, ki ga v lastne žepe kanalizirajo preko evropskih in slovenskih državnih institucij, kulture ter paradržavnih ter tajkunskih podjetij. In temu primerno se obnašajo. 

Celoten pogovor z dr. Alešem Štrancarjem je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. 



https://twitter.com/jozefhorvat/status/1573031351112138753

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1573003800293658625

 
KOMENTAR: Uredništvo
Kaj če bi namesto zapravljanja in dviganja davkov raje manj porabili in ljudem pustili dihati?
Že ob podpisu koalicijske pogodbe je Fiskalni svet opozoril  na njene velike javnofinančne posledice, ki pa si jih zaradi nedorečenosti ni upal natančno oceniti - nekateri ekonomisti so govorili o 2 do 3 milijard evrov. Rebalans proračuna predvideva milijardo več prihodkov kot so planirali Janševi, tudi zaradi inflacije, ob 600 milijonih več odhodkov, ki so jih dodali Golobovi. Vse lepo in prav, vendar, mar ne bi bilo smotrneje, da bi ob draginji, oziroma 10-odstotni inflaciji z zelo negotovimi obeti za zimo, ljudem raje pustili dihati, kot pa da se predajajo nebrzdanem zapravljanju in zato dvigujejo vse več davkov? Resnici na ljubo pa se glede tega tudi pred volitvami niso ravno sprenevedali; da bodo ukinili Janševo dohodninsko reformo, ki je ljudem dvignila neto plače, so napovedali že pred ljudskim glasovanjem. In ne moremo reči drugače, kot da so ljudje pač dobili, kar so želeli. V paketu z Golobom, Fajonovo in Mescem pač neizogibno tudi višje davke. In, kot napoveduje finančni minister Boštjančič, proces "prenove davčne zakonodaje" (verjetno razumete, kaj s tem misli) še zdaleč ni zaključen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike