Prvi Golobov obisk v Nemčiji: S Scholzem delita sanje o vetru in soncu

Po štirih letih se je slovenski premier znova odpravil v Berlin na obisk k nemškemu kanclerju. Slovenski premier Robert Golob in nemški kancler Olaf Scholz sta se večinoma pogovarjala o vojni v Ukrajini in z njo povezani energetski krizi. Poleg tega sta oba namenila tudi nekaj besed širjenju Evropske unije na Balkan, pri čemer je treba omeniti, da je Scholz povedal že dobro znane prazne besede.

Prazne besede smo lahko slišali tudi s slovenske strani glede zamrznjenega nakupa nemških oklepnih vozil znamke Boxer za Slovensko vojsko, ki naj za zdaj še ne bi vplivali na dvostranske odnose, čeprav še vedno ostajajo jabolko spora v slovenski politiki.

Tradicionalni obisk slovenskega premiera na začetku mandata je sicer vlada poskusila obarvati kot ponovno približevanje Slovenije k »jedrnim« evropskim državam, a se zdi, da bo moral naš premier opraviti še veliko več takšnih obiskov, preden bomo lahko govorili o kakršnemkoli konkretnem premiku.

Veter in sonce naj bi nas rešila mrzle zime

Večji del pogovorov je bil, kot kažejo izjave obeh voditeljev po sestanku, posvečen energetski krizi in skupnemu pristopu EU do nje. Oba premiera sta opozorila na potrebo po hitrih plinskih alternativah, ki bi lahko omejile vpliv umika ruskega plina. Ambiciozni načrt namerava zagotoviti preživetje EU zime brez pomoči ruskega plina. Na dolgi rok sta oba voditelja omenila tudi pomen vetrne in sončne energije.

Pri tem je Golob izpostavil pomembnost energetskih povezav med sončnim jugom in vetrnim severom. Izjavo lahko sicer bolj razumemo v luči pred kratkim sprejete evropske odločitve o priznanju jedrske in naravne plinske energije kot virov »zelene« oz. obnovljive energije. V zvezi s tem še vedno čakamo konkretne načrte nove slovenske vlade o JEK2 in o nadaljnjem razvoju jedrske energije pri nas.

Golob si želi širjenja EU po etapah

Če oba voditelja delita sanje o vetru in soncu kot zanesljivih virih energije, se njuna glasova nista združila v razpravi o strategiji širjenja EU na Balkan. Čeprav je Scholz spregovoril že velikokrat slišane lepe besede o podpori Nemčije širjenju EU na Zahodni Balkan, se dejansko konkretno ni odzval na Golobove ideje.

Slednji je predstavil idejo o širjenju preko etap. Načrt naj bi predvideval, da se bodo države kandidatke integrirale etapno in po sektorjih in bi lahko že pred končno integracijo v EU uživale prednosti sodelovanja v evropskih mehanizmih na posameznih integriranih področjih. Pri tem bi morali po mnenju našega premiera dati obvezno prednost delovanju pravne države, kjer morajo kandidatke čimprej pokazati napredek.

Ideja sicer v določenih potezah spominja na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je v mesecu maju govoril o ustvarjanju evropske politične skupnosti, a je bila slabo sprejeta s strani kandidatnih držav in določenih članic.

Scholz in Nemčija v težavah

A četudi sam obisk v odnosih med Slovenijo in Nemčijo ali v načrtih obeh držav ni prinesel nič novega, je dogajanje v Nemčiji ključnega pomena za Slovenijo. Navezanost slovenskega gospodarstva na nemško je velika, kar se izraža v blagovni menjavi med državama, ki je lani znašala malo več kot 13 milijard evrov. Trenutni indikatorji so pesimistični zaradi vedno višjih cen plina in drugih energentov. Tradicionalno stabilen nemški trg se je znašel v strahu zaradi obetov slabe zime ter tudi zaradi vedno višje inflacije.

Preplah zaradi energetske krize in mlačen odziv nemške vlade na vojno v Ukrajini sta Scholza postavila v slabo luč v domači javnosti, ki mu vedno manj zaupa. Delni simptom izgube volilne podpore se je že odrazil v dveh zaporednih volilnih porazih na deželnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji in Schleswig Holsteinu.

Volilnima porazoma se je pridružil še nedavni škandal zaradi strankarske zabave socialnih demokratov, katere se je udeležil kancler sam in na kateri naj bi s t. i. "mamilom za posilstvo" omamili več ženskih udeleženk te zabave. Učinek te afere bo viden šele v naslednjih mesecih. Kancler lahko samo upa, da bo nemška javnost zaradi te afere do njega manj agresivna od britanske do korona zabav odhajajočega premierja Velike Britanije Borisa Johnsona.

Uspešnost dela kanclerja Scholza bo v naslednjih mesecih znova na preizkusu na oktobrskih deželnih volitvah na Spodnjem Saškem, kjer bo moral SPD braniti vodilno pozicijo med strankami pred opozicijskim CDU in koalicijsko stranko Zelenih. Za razliko od našega premiera se zdi, da Scholza čakajo kar težki naslednji meseci. Njegova uspešnost ali neuspešnost bo zagotovo vplivala tudi na Slovenijo.