V dnevnih pred ustanovno sejo državnega zbora smo pogledali še, kateri poslanci so se v aktualni sklic parlamenta uvrstili z najvišjim odstotkom glasov volivcev v svojem okraju ter katerih 5 se jih je v parlament uvrstilo z najnižjim odstotkom.
Vse najvišje odstotke si pričakovano delijo poslanci Gibanja Svoboda. Kar štirje izmed prvih petih prihajajo iz primorskih okrajev, saj so bili izvoljeni v volilni enoti 2.
Na dnu pa poslanci SD in Levice. Najbolj presenetljivo uvrstitev med “spodnjih pet” je dosegla predsednica SD Tanja Fajon, ki je dosegla peti najslabši odstotek med vsemi poslanci in drugega najslabšega med izvoljenimi v svoji stranki.
Med tistimi poslanci, ki so dosegli največji odstotek glasov v svojem okraju, je potrebno najprej omeniti Mateja Arčona, nekdanjega župana Nove Gorice, ki je za poslanca kandidiral v obeh novogoriških okrajih. V okraju Nova Gorica 2 je dosegel najvišji odstotek izmed vseh kandidatov na teh državnozborskih volitvah in se izmed vseh tudi najbolj približal 50 % glasov v svojem okraju. A ker je v drugem okraju (Nova Gorica 1) dobil malce manj glasov (41,2 %) in se za prehod v parlament šteje povprečje obeh okrajev, smo mu tudi sami zapisali številko povprečja, ki se ustavi pri 43,6%, kar je skupno tretji najvišji odstotek v okrajih na teh volitvah.
Absolutno najvišji odstotek je v okraju Hrastnik – Trbovlje dosegel Gapi (Gašper) Ovnik, dosegel je kar 45,26 % vseh glasov. Rojen je bil 5. junija 1982, prihaja iz Trbovelj. Po izobrazbi je profesor športne vzgoje, zaposlen kot učitelj športa na osnovni šoli v Trbovljah. Kot igralec in trener že deset let deluje v košarkarskem klubu Hrastnik. Z košarkarsko ekipo 3×3 je zastopal tudi barve Slovenije na vseh največjih tekmovanjih po vsem svetu.
Sledi mu Tamara Kozlovič z zmago v okraju Koper 1. Prejela je 44,1 % glasov vseh volivcev v tem okraju. Rojena je bila 2. julija 1978 v Kopru, je magistrica znanosti s področja menedžmenta poslovnih sistemov. Vodila je Turistično organizacijo Koper, danes je direktorica občinske uprave Mestne občine Koper. Med drugim je članica nadzornega sveta Luke Koper.
Na tem mestu bi moral biti predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki je v okraju Ljubljana Šiška 1 prejel 43,95 % vseh glasov, a mu je nato njegov drugi okraj, v katerem je kandidiral, Ljubljana center, v katerem je dosegel precej manj glasov – 37,98 %, precej zbil povprečje in ni prišel do uvrstitve med 5 po odstotku glasov najbolj uspešnih poslancev na teh volitvah.
Sledi Robi (Robert) Janev v okraju Izola, kjer je prejel 43,57 % glasov. Gre za diplomanta fakultete za šport, prihaja iz Izole. Opravljal je delo športnega pedagoga in trenersko delo, pred kandidaturo pa je bil višji strokovni svetovalca za področje športa v Občini Izola.
Prvo peterico pa zaključuje še Mateja Čalušić, ki je v okraju Koper 2 dosegla 43,3 % glasov vseh volivcev v okraju. Gre za inženirko agronomije in hortikulture, specializirano kot kvalificirana svetovalka s področja varstva kmetijskih rastlin. Trenutno je zaposlena v družinskem podjetju.
Poslanci z najmanjšim odstotkom glasov: 3 iz Levice in 2 iz SD
Bolj zanimiva je sestava poslancev z najnižjim odstotkov glasov v svojem okraju, kjer bi sicer rekli, da bodo med njimi glede na najnižji odstotek samo poslanci Levice, a temu ni tako. Lestvico petih najslabših v zbiranju glasov začenja sama predsednica stranke SD Tanja Fajon, ki je v okraju Ljubljana – Šiška 1 prejela 8,74 % glasov. To med drugim pomeni, da je med vsemi izvoljenimi poslanci glede na odstotek glasov v okraju na predzadnjem mestu.
Naslednja na lestvici tistih z najnižjim odstotkom v svojem okraju je strankarska kolegica Fajonove mag. Bojana Muršič, ki je v okraju Ruše prejela 7,33 % in je po odstotku tudi najslabša poslanka SD. Rodila se je 20. septembra 1971 v Mariboru. Magistrica znanosti državnih in evropskih študij je poslanka od leta 2014, eno leto je bila tudi podpredsednica DZ.
Na koncu lestvice pričakovano sledijo še trije poslanci. Gre najprej za dosedanjega vodjo poslanske skupine Mateja Tašnerja Vatovca, ki je v okraju Koper 1 prejel 7,28 % glasov in tudi precej poznanega poslanca Miho Kordiša, ki je v okraju Škofja Loka 1 dosegel najnižjega izmed vseh odstotkov med izvoljenimi poslanci. Uspelo mu je nabrati 6,65 % vseh glasov v okraju.
Med oba kolega poslanca se je uvrstila tudi nova poslanka Levice Tatjana Greif, ki je v okraju Maribor 4 dosegla 7,1% glasov volivcev. Gre za doktorico znanosti s področja arheologije in urednico založbe Škuc-Vizibilija in Časopisa za kritiko znanosti ter publicistko in prevajalko. Je tudi aktivistka za človekove pravice, za enakopravnost spolov ter za pravice istospolno usmerjenih.
Od vedno je veljalo pravilo: “Prazen sod, najglasneje doni”.
Glasni so bili ti poslanci, pa jim LJUDSTVO ni kaj veliko glasov namenilo.
Še vedno velja tudi ljudska modrost, da samo prazen klas stoji pokonci.
Zaskrbljujoče.
IMAMO ŽE NOVO “PETEK-TRINAJSTEGA” VLADO, KI BO KMALU – T.I. “DEŽURNI KRIVEC” ZA VSE.
Uh bo pestro: proti “GOLOB DOMNEVNO Ne-SVOBODA VLADI” BOMO PROTESTIRALI, KRITIZIRALI, UH.- vsi bomo protestirali: nas 500.000 upokojencev, podjetniki, zaposleni, “SV” – vsi.
Celo exx “DOMNEVNI AFNEGUNC PETKOVI KOLESARJI – BODO PROTESTIRALI zoper to antipatično “GOLOB-SVOBODO”
Prav “luštno bo”: perje bo frčalo, “travica” od Luke Mesca – bo trepetala itd. Lepa pomlad bo.
Ta GOLOB-SVOBODA vlada ima – svoje ime:
“GOLOBJA KATASTROFA PETEK TRINAJSTEGA VLADA”,
mi nje nevolilci smo ustanovitev te vlade preživeli. Zdi se le to, da njeni akterji
ne bodo prav dolgo “vladno- preživeli”.
TUDI BOTRI TE VLADE V OZADJU ODHAJAJO NA ŽALE EDEN ZA DRUGIM, NJIH MOL BOTER
DELUJE VSE BOLJ STAROSTNIŠKO: skratka – ta vlada ne bo dolgoživa.
Konec ŠALE.
Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.
Tanja je zdaj srečna, ona res ni privoščljiva oseba. Njena bivša strankarska kolegica, ki je dobila še manj glasov bo ministrica v kvoti neke druge stranke.
Če hoče desnica še kdaj imeti v rokah vladne vajeti, bo morala marsikaj spremeniti, tako pri sebi kot tudi izven sebe.
Najprej si mora postaviti jasne cilje, ki ne morejo bili le splošni ekonomski in drugi družbeni cilji, temveč morajo vsebovati emacipatorične zahteve v odnosu levice, ki prevladuje v vseh javnih institucijah. Desnica mora doseči sorazmerno zastopanost v vseh ključnih javnih institucijah, zlasti pa v šolstvu, javni RTV, sodstvu in drugod. Sorazmerna zastopanost v javnih institucijah je edini način vzdrževanja ravnotežja z vsemogočno globoko državo, ki zdaj prek levice obvladuje ključne javne institucije.