Prvi biološki moški v ženski konkurenci že na OI v Tokiu, s transspolneži težave v ženskih zaporih

Peter Merše
Laurell Hubbard, Foto: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Vse več zahodnih držav pri obravnavi spola upošteva spolno identiteto posameznika, torej katerega spola se nekdo počuti, ne pa njegov biološki spol. Slednje se dogaja tudi pri razvrščanju zapornikov v moške in ženske zapore ter pri športnih tekmovanjih.  

Na Škotskem, denimo, prah dviguje razkritje, da v ženske zapore pošiljajo celo prestopnike s področja spolnega nasilja, ki zase pravijo, da se identificirajo kot ženske. Problematika pa ni omejena zgolj na Škotsko.

Športno javnost pa pred olimpijskimi igrami buri predviden nastop transspolne novozelandske dvigovalke uteži, ki je še leta 2013, pri svojih 34-ih letih, tekmovala v moški kategoriji, nato pa spremenila spol. Tako bo letos v Tokiu nastopila kot prva transspolna atletinja v ženski konkurenci. 

Razkritje policije, celo spolne prestopnike obravnavajo po spolni identifikaciji


Škotski feministični think tank je razkril, da škotska policija osumljence obravnava po spolu, za katerega se osumljenci kaznivih dejanj identificirajo. To velja tudi za osumljence posilstev in poskusov posilstev. Podatke je na podlagi zahtevka po informacijah javnega značaja razkrila kar policija sama.

Leta 2019 je namreč škotski pravosodni minister Humza Yusuf odredil, da se v uradne policijske zapisnike vpiše posameznikova spolna identiteta in ne njegov biološki spol, razen, če je to posebej relevantno za zločin, ki je obravnavan. Pri čemer spolno nasilje ni izrecno opredeljeno kot tako. Yusuf sicer pravi, da bi biološko moški posiljevalec, da bi ga lahko zaprli v ženski zapor, moral pridobiti državni certifikat prepoznave spremembe spola, a podatki policije kažejo, da to ni vedno pogoj.

Sicer pa za vse ostale prestopnike tudi po Yusufovih besedah velja, da za dokaz spolne identitete ni potrebno nobeno drugo dokazilo kot zgolj izjava o spolni identiteti. Če se torej osumljenec opredeli za žensko, je v sistemu voden kot ženska.

Ne samo, da omenjena politika ogroža ženske zapornice, ustvarja tudi popačeno statistiko kriminala v Združenem kraljestvu in posledično politiko, ki probleme na podlagi teh podatkov naslavlja. Na to težavo opozarja tudi analitična hiša Murray Blackburn Mackenzie.

»Zapornica« v celici doživljala erekcijo


Problematika bioloških moških v ženskih zaporih pa se ne pojavlja zgolj na Škotskem, ampak tudi v nekaterih zveznih državah v ZDA. Nekdanje in aktualne zapornice opozarjajo na situacije, ko so se znašle v skupni celici z »zapornico«, ki je v njihovi prisotnosti doživljala erekcijo, nekatere zapornice, tudi žrtve spolnega nasilja pa so se znašle v celici s 150 kilogramskim moškim, ki je izgledal kot kakšen Herkules, opisuje Abigail Shrier, ki je opravljala pogovore z zapornicami..

Shrierjeva opozarja, da nekateri moški, ki jih zvezne države, kot sta Kalifornija in Washington, pošiljajo v ženske zapore, niso niti na hormonski terapiji, kaj šele, da bi dejansko opravili transformacijo spola. Ženski zapori tako postajajo prava »bojišča«, kjer se zapornice bojijo za svoja življenja in spolno nedotakljivost. Opozarjajo celo na primer, ko je bil v ženski zapor premeščen zapornik, ki je bil serijski morilec žensk. Uveljavitev takih skrajnih zakonov v eni državi pa postopoma vodi v uporabo tudi na zvezni ravni, za začetek s premeščanjem »zapornic« v zvezne zapore, še aktivneje pa z zakonom Equality act, ki je že prestal glasovanje v Kongresu.

Kot opozarjajo na Daily Wire, bi namreč uveljavitev Equality acta na zvezno raven prenesla vsebino zakona, ki ga je Kalifornija uveljavila januarja letos. Zakon omogoča vsakemu moškemu zaporniku, ki se identificira za transspolnega, da ga premestijo v ženski zapor, pri čemer pred tem ni zahtevana nobena hormonska terapija, operacija ali določeno obdobje, ki bi ga posameznik živel kot ženska. V pol leta od uveljavitve je za premestitev med predstavnice šibkejšega spola zaprosilo že 264 zapornikov.

Prva transpolna dvigovalka uteži na letošnjih olimpijskih igrah v Tokyu


Zapori pa niso edino področje, kjer na žensko področje vse bolj vdirajo biološki moški z, kot pravijo, žensko spolno identiteto. Kot slabo šalo konkurentke ocenjujejo kvalifikacijo novozelandske »dvigovalke« uteži Laurel Hubbard na olimpijske igre v Tokyu to poletje. Hubbardova, ki je do leta 2013 kot dvigovalec uteži tekmovala v moški kategoriji, je prva transspolna atletinja, ki bo v ženski kategoriji nastopila na olimpijskih igrah.

Trenutna pravila določajo, da transspolne atletinje lahko tekmujejo v ženski kategoriji, če imajo ustrezno nizko raven testosterona vsaj 12 mesecev pred tekmovanjem. A belgijska tekmovalka Anna Vanbellinghen, ki tekmuje v isti kategoriji kot Hubbardova, opozarja, da je ta situacija nepravična do športa in atletinj, ki v njem tekmujejo, kar je jasno vsakemu, ki je kdaj treniral dvigovanje uteži na visokem nivoju.

Pri tem sama poudarja, da podpira transspolno skupnost, a dodaja, da njihovo vključevanje ne sme biti storjeno na škodo drugih. V konkretnem primeru atletinj, ki bodo izgubile možnost pridobiti medaljo na olimpijskih igrah ali se kvalificirati na olimpijske igre. Kot opozarja, se kostna in mišična gostota v veliki meri formirata v času pubertete in pri bioloških moških predstavljata ključno prednost pri športu, kot je dvigovanje uteži.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Aleksander Čeferin odprl vrata evropskega prvenstva LGBTQ+ ideologiji
  • 06. 12. 2023
Ruski ekstrem preganjanja LGBTQ+ oseb kot odgovor na zahodni ekstrem ideologije spola
  • 03. 12. 2023
Si slovenska reprezentanca zasluži evropsko prvenstvo v nogometu?
  • 21. 11. 2023