Prva soočenja že kažejo, kdo ima vsebino, kdo je prazen in kdo se boji priti

Zajem slike Planet TV

Konkretno smo že zakorakali v volilno leto in pozna se, da so prve volitve, parlamentarne, že pred vrati. Začela so se tudi že prva soočenja in končno obstaja upanje, da se enoumje v smislu ene in edine resnice, ki sta jo (in jo še) proizvajata RTV in POP TV, vendarle končuje. Planet TV in Nova 24 v sodelovanju ponujata format, ki ne samo, da je gledljiv, pač pa ponuja tudi drugačne poudarke in zorne kote. Predvsem pa bolj sveže pristope tudi v smislu voditeljskih/novinarskih parov in komentiranja po končanih soočenjih.

Upati je torej, da smo kot država vendarle evolvirali in lahko državljani na tokratnih soočenjih, po zaslugi »novih« medijev, pričakujemo bolj racionalen oz. znanstven pristop. V smislu razčlenjevanja dejanskih izzivov v podsistemih upravljanja in oblasti, mednarodnih povezavah, socialnih politikah, ekonomskih vprašanjih in tudi družbenih vrednotah, ki so bistveni za obstajanje naroda oz. skupnosti.

Torej, da se bo k soočenjem pristopalo resnično z vidika predstavljanja jasnih stališč do ključnih vprašanj, pluralno, in ne v smislu zgolj ene prave resnice. To je bila namreč praksa do sedaj, kjer sta oba MSM medija poskušala kampanje vedno spraviti na raven pro (desnica) ali anti (levica) fašistične logike. Uspevalo je tudi zavoljo sodelovanja sodstva, aktivacije nevladnikov in vpletanja zunanje, večinoma bruseljske levosučne elite.

A z Ukrajino se je spremenilo vse. In že prvo soočenje med Logarjem (SDS), Toninom (NSi), Bratuškovo (SAB), Fajonovo (SD) in Kovšco (PoS) je pokazalo, kako prazne so politike »samo da ni Janša«, ko se zgodi dejanska kriza, ko leporečenje ne more zakriti odsotnosti vsebinskih rešitev in kjer je zdravo preprost in »kmečko« jasen besednjak Kovšce kot balzam za utrujeno 30 let posiljevano slovensko uho. Včerajšnje soočenje na temo zdravstva je to samo še potrdilo.

Zdi se, da v prve vrste končno prihajajo mlajši politiki, ki artikulirano in vsebinsko jasno zagovarjajo rešitve, ki niso le strokovne in moralne, pač pa tudi edine možne

Mlajši politiki prinašajo svežino

Zdi se, da končno prihajajo v prve vrste mlajši (Logar SDS, Tonin in Cigler Kralj NSi, Bregant PoS), ki artikulirano in vsebinsko jasno zagovarjajo rešitve, ki niso le strokovne in moralne, pač pa tudi edine možne, če želimo dolgoročno zagotoviti mir in brezskrbno življenje tudi našim otrokom. Jasna in nedvoumna obsodba aktualnega vdora na tuje ozemlje recimo, ali pa podpora vlaganjem v lastno obrambo in članstvu v Natu. Enako je glede sprememb na področju zdravstvene politike, ki se v Sloveniji morajo zgoditi. Brez digitalizacije, informatizacije in konkretnih vsebinskih sprememb v organiziranosti ne bo šlo.

Tip »novega« politika, kot so Logar, dr. Bregant, Cigler Kralj, tudi Tonin, je ciljno usmerjen, pozna vsebino, ima jasna stališča in jih zna artikulirano in suvereno zagovarjati. Brez izmotavanja in iskanja politične korektnosti za vsako ceno.

To je opaziti pri SD Fajonove, s čimer sicer ostaja zvesta sebi, vendar deluje precej medlo, neodločno. Vidi se, da mora razmišljati, kaj in kako bo povedala, obsodila, kako zvenela. Ker je obligirana zagovarjati stališča MSM, ki so precej skrajna in velikokrat deplasirana. Boleče očitno je tudi neskončno filozofiranje njenega strankinega kolega Trčka na temo stanja v zdravstvu, ko govori veliko, odgovori pa nič.

A najbolj tragična figura soočenj je zagotovo Bratuškova (SAB). Antipatično, deplasirano, nekonsistentno in vsebinsko popolnoma prazno ponavljanje enih in istih stavkov. Neštetokrat prežvečenih stališč, ki ne samo, da največkrat nimajo niti zveze s temami, ki se naslavljajo, celo najbolj povprečnemu in neopredeljenemu gledalcu mora biti jasno, da gospa nima ponuditi ničesar več. Da nima ne argumentov ne smisla za aktualne politične rešitve. Je pa na prvo soočenje vsaj prišla.

Odsotni

To ne moremo reči za predstavnike LMŠ, Levice in Gibanja Svoboda. Tri stranke, katerih liderji očitno ne razumejo, da je pluralnost vrednota, da je volilna kampanja osnova institutov demokracije in da osebki tipa “ne pridem, ker mi ne paše format ali pa televizija”, nimajo kaj iskati v resnih političnih zgodbah.

Kaže tudi, da zvezda MSM, Robert Golob, še zdaleč ni tako suveren, vsebinsko podkovan in brez grehov, da bi lahko neobremenjeno sodeloval tudi tam, kjer okolje soočenja ni »nadzorovano« in njemu servilno. Ne samo, da še vedno ni pokazal programa, da se v njegovem gibanju večinoma zbirajo že videni in z zamerami obremenjeni posamezniki, njega 7 tednov pred volitvami sploh ni. Dobesedno. Verjetno gre za taktiko, ker se boji (ali pa njegovi meceni), da bi ga prehitro spregledali in ugotovili, da gre za lupino, brez vsebine in lastnega mnenja. Popolno nasprotje racionalnega in razumskega Kovšce, ki je, temi primerno, jasno okrcal prakso bega. Če je to koga užalilo, je to predvsem njegov problem.

In ko bomo gledali in poslušali nadaljnja soočenja, mnenja in rešitve, se vprašajte, koga si želite ob sebi, če bi se kdaj, Bog ne daj, Ukrajina v vsem svojem obsegu zgodila nam. Kovšco, ki mu je jasno, da si svobodo in pravice izbojuješ najprej sam, Tonina in Logarja, ki razumeta pomen varnosti, opremljanja vojske in širšega koncepta varnosti skozi članstvo v Natu, ali morda Goloba, ki ne upa niti na soočenje, kaj šele, da bi si ga predstavljali s puško v roki.

Bodite pozorni, kdo ima kaj za povedati

In enako velja za zdravstvene teme. Jasno je, da ni enostavnih rešitev, so pa. In predvsem dr. Bregantova (PoS) jih jasno artikulira. Očitno dobro pozna področje in ve, o čem govori. Podobno Fortejeva (SDS). Trček (SD), sociolog, ki zgolj teoretizira o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, jih, kar je bilo boleče očitno, definitivno nima. Saksida (Naša dežela) in Cigler Kralj (NSi) sta nekje vmes, prvi pa je predvsem absolutno premalo progresiven za stranko, ki se želi prebiti v parlament.

Po dveh soočenjih je kristalno jasno, da imajo odgovore zgolj nekateri. Ni tudi težko ugotoviti, kdo. In da so rešitve v strokovnosti, poznavanju vsebin, povezovanju, iskanju stičnih točk in strpnosti. Če kdaj, je sedaj čas, da se vprašate, ali imajo prihodnost stranke in njihovi voditelji, ki izključujejo, relativizirajo, nimajo idej in niso zmožni jasnih moralnih sodb in artikuliranih odgovorov, ali je dobro dati priložnost tistim, ki to zmorejo. Tudi poslušati še kaj in koga razen sebe.

In poslušati je treba, ker najslabše je izključevati ljudi vnaprej in počez. Namreč, če mislimo, da ljudje, ki jih preziramo, nimajo pravice do svobodnega izražanja, potem tudi sami v svobodo govora ne verjamemo (Noam Chomsky). To velja tudi za ideje, rešitve in vrednote.

Skratka, glejte. In nato razmislite, kdo in kaj je resnično povedal. Ker je pomembno.

 

14 komentarjev

  1. Mimogrede, naj vas spomnim, da je danes velik praznik – Dan 40 mučenikov.

    Mučeniki pa ne bodo jamrali kot afežejevke in ne bodo tarnali, kako so jih ženske izrinile iz pravosodja, vzgoje in in izobraževaja, zdravstva, državne uprave in iz drugih državnih ter upravnih resorjev, zagrizene feministke pa celo iz spalnic.

    Po vzoru nesojenega bodočega premiera k prazniku čestitam vsem moškim in ženskam, ki se počutijo kot moški.

    • Lep pozdrav – vsem !
      Mi slovensko domoljubni “mučeniki” nič ne jamramo. Veseli smo dobrih nastopov in delovanja naših politikov J. Janše, dr. A. Logarja in ostalih.
      Jamrajo “SD NOVINARSKI MUČENIKI na RTV SLO Bergant, Štefančič itd. – kako jih nihče več ne jemlje resno. Pa SD, LEVICA, LMŠ, SAB, CKZJASNIĆDESUS, SCUFANA “GOLOB-SVOBODA” – ki se jim nakazuje IZPAD oz. NEUVRSTITEV v Parlament.
      BREZOBZIRNO PUTINOVO RUŠENJE UKRAJINE NAMREČ KAŽE PRAVI OBRAZ POSTALINISTIČNEGA PONAREJENEGA “LEVIČARSTVA” L.r. Janez Kepic-Kern

      • DODAJAM IZSEK IZ TEKSTA SLOVENSKEGA ELEKTROENERGETIKA,
        GOSPODA ING.DR. S. VIŽINTINA.
        objavljen je bil v DELO, 21.3. 2016.
        PREBERITE, l.r. Janez Kepic-Kern
        ING. DR.. STANE VIŽINTIN: BREZOBZIRNI GROBIJAN Z IMENOM JEKLENI MOŽ”

        Stalin se je obrnil tudi proti Ukrajincem. Z njimi je hotel opraviti enkrat za vselej. Kmetom so zaplenili na tisoče ton žita in vso preostalo hrano. Sledila je katastrofa nezamisljivih razsežnosti holodomor. V zimi 1932/33 je prišla huda lakota. Posebne enote tajne policije NKVD so obkolile vasi. Sestradanim ljudem so preprečile, da bi vstopili na vlake in odšli v mesta. Veliko jih je umrlo na postajah. Otroci so obupno prosili za kruh. Mnogi so odšli na polja, ki so jih stražili pripadniki NKVD, in nabirali posamezna zrna žita. Takoj so jih ustrelili. Zakon protokol 1-11 je omogočal, da so te ustrelili, če si ukradel pet zrn žita. Večina žrtev pa je umirala počasi, doma. Enote NKVD so vdirale v domove in odnašale trupla. Za vsako truplo, ki so ga prinesle, so dobile 200 gramov kruha. Nikolaj Melnik, ki je preživel lakoto, je povedal: »Vdrli so v hišo in spraševali: ‘Kje imate mrtve?’ Na postelji je ležala napol mrtva ženska. Rekli so: ‘Vzemimo njo, saj bo itak umrla. Čemu bi ponjo prihajali jutri?’ Rotila jih je: ‘Ne vzemite me! Še sem živa, hočem živeti!’« Od lakote je umrlo šest milijonov ljudi. Med letoma 1929 in 1933 jih je stradalo skoraj 30 milijonov. Do takrat še ni bilo tako učinkovitega programa iztrebljenja.

  2. Če Golob nima kaj povedati na odprti sceni v prosti konkurenci, potem bi bilo najbolje, da na POP TV ne gre na soočenje niti ena demokratična stranka. Naj na takšnem “soočenju” sodelujejo le stranke skrajno levičarskega fašizma, nacionalsocializma in komunizma in naj sami sebe pumpajo s svojimi diktatorskimi nebulozami.

  3. Tisti novinar iz Nove TV je slab novinar. Ne ve, kaj bi bil, ali novinar ali propagandist. V svoja vprašanja polaga odgovore, postavlja sugestivna vprašanja in tudi kapciozna vprašanja v stilu “povejte, kdaj ste nehali pretepati svojo ženo”.
    Sicer pa je bila Bergantova odlična. Cigler Kralj je deloval nekako leseno, Fortejeva je obvladala tematiko a je hotela preveč na enkrat povedati, tisti kandidat iz Naše dežele pa deli usodo novonastalih strank, ki šele v kampaniji zvedo kako hudo strukturiran je svet. Član SD je sociolog. Ti so bolj primerni za pridiganje, kot pa za reševanje političnih problemov.

  4. Glede odsotne gibanja Svoboda oz. Goloba pa menim, da bi bil že čas, da volilci izvemo, kaj gospod misli. Ta vzvišena tišina bolj sodi v kak drug političen sistem, recimo v monarhijo, kot pa v demokracijo, kjer se tekmuje s političnimi rešitvami političnih problemov. Za sedaj ne vemo nič kaj misli, razen to, da bi rad vladal zato, ker je užaljen, da ni več direktor s 40 000 mesečno.

  5. Resnično zmotil me je edino Trček,ker na nobeno vprašanje ni odgovoril, dobro pa je,da se je vsaj odmaknil od levice.Morda bo SD vendarle sprevidela,da se je s KUL-om zaplezala in da bo v prve vrste spet postavila politike,ki jih je odmikala. Če tega ne bo, na levi sogovornikov ne bo, kar bo škoda.

  6. Odlično.
    Vsekakor začetek novega časa.

    Prejšnji je bil zrežiran na dominanci Levuharjev s tem, da so na dirigirano vodenih in zrežiranih seansah na agitpropovskih medijih smeje, dominantno in prešerne volje v prepričanju, da so edini izbrani in posvečeni, da morajo samo paziti na to , da povedo kot jim je bilo naročeno, počenjali kar so hoteli, gobezdali naučene zlajnane in dirigirane zelo zavajajoče in lažne mantre brez podlage v programih, projektih in nekih obligacijskih zadolžitvah ali obvezujočih obljubah…

    Opozicija pa, čeprav dobro pripravljena s programi, z zavezujočimi predstavitvami in celo z že dokazanimi uspehi, pa zaradi medijskega načina vodenja razprave sploh niso prišli do besede, oziroma je zadeva zvodenela, bila preglasovana in postavljena v kot.

    Bog Vas živi, Siol in NOVA24 in vse ekipe, ki vodite krasni eksperiment, ki bi moral biti že star čez 30 let !

  7. Oligarhi, ki podpirajo požrešnega Goloba, se ne udeležujejo predvolilnih
    soočenj, da ljudstvo ne izve, kaj kanijo storiti v primeru zmage:
    .
    ”Postavimo zakonodajo svojo,
    erar sesujmo kot Ahajci Trojo:
    nam šlepar soldov, raji pest bonbončkov,
    ter za Goloba trinkgeld – par miljončkov.”

  8. Šarec pravi, da oni ne bodo hodili na soočenja na SIOL, ker imajo menda madžarskega lastnika in pa ker soočenja včasih predvaja tudi Nova24. Predlagam, da se Šarcu pošlje spisek vseh medijev z lastniškimi deleži. Potem naj pa pove, katera narodnost lastnikov je zanj sporna. Ko bo to povedal, naj se ga pa prijavi zaradi širjenja nacionalne nestrpnosti in diskriminacije. Pa spomni naj se ga, zakaj je pred leti kot predsednik vlade hodil na Madžarsko, če ga tako zelo motijo.

    • Slovenc sm, odlično.
      KUL-ovci imajo spomin zlate ribice.
      Golob se ne bo izpostavljal do samih volitev, ker z vsakim nastopom ima 5 % (od nabildanih 20 %) manj. Če se pojavi štirikrat, je s procenti že v kleti!

      Enako je veljalo za Šarca. Pripisovali so mu 36 %, po štirih nastopih (seveda zelo naklonjenih vprašanjih in prekinjajnju ostalih predstavnikov strank – spomnimo na RTVS), je imel po vsaki predstavitvi 5 % manj. Če bi “soočenja” bila še vsaj dvakrat, ne bi prejel niti toliko procentov, ki bi zadostovale za vstop v DZ. Kljub temu, da je bil povabljen tudi na soočenja, ko so bile predstavljene parlamentarne stranke – ko še to sploh ni bil. RTVS – fuj in fej! Vsi vemo, v kateri rog – večina na RTVS – piha!

  9. Oh ja, kako lepo nam je bilo vsem pred 10-14 leti, ko so edina soočenja na voljo bila na RTV Slovenija ter na Pop-u ob 20:00, ter ko smo edina mnenja o volilnih soočenjih v kampanji prebrali v političnih analizah z zastopstvom 5 levih vs. 1 desni analitik, ter v pamfletih/kolumnah Dela, Dnevnika, Večera in Mladine (Družina, Ognjišče, Kmečki glas, Demokracija, Mag so itak za naše medije (bili) le medijski “okrasek”).

    Resne debate ter predstavitve rešitev in idej ni bilo, saj bi Jankovića odpihnila na nivo 5%, namesto tega se je pod žarometi šopiril Erjavec (kdo se ga še spomni?!?), Zoki pa režal kot ‘pečen maček’ (in se v bistvu delal norca iz volivcev). Voditelji soočenj so dopuščali prekinjanje gostov ter vpadanje v besedo (v stilu Alenke Bratušek), ter malodane zajebancijo na soočenjskih odrih (to velja tako za predkrizno 2008 kot celo ‘full-crisis-mode’ kampanjo 2011).

    Desni pol se še vedno sploh ne zaveda, da je v preteklosti preko davkov (pa to ni DDV ampak so skriti davki, pardon javni prispevki) financiral leve predvolilne kampanje, ter se kljub vsemu govoru o enakpravnosti, pluralnosti ter človečanskih pravicah na vsake volitve pognal s 100 kilsko utežjo na vsaki nogi, obenem pa je levi pol imel avtomatsko prednost recimo temu minimalno 1 minute v maratonskem predvolilnem teku. Taisti privilegirani pol je manipuliral javno mnenje: poleg pokrivanja političnih tem (npr. “lucke ustaje” DA, Zbor za republiko NE, TRS/Levica DA, DLGV NE) smo bili verjetno priča flagrantnim kršitvam javnomnenjskih anket (spomnimo se Jankovićega bildanja v zadnjem tednu kot glavnega izzivalca, ter napada na Viranta, ki je ob začetku kampanje imel neverjetnih 24%). Bil sem osebno priča, kako sta potekalo “vodenje” “luckih ustaj” ter medijska kampanja na (takrat še “edinem poslušanem”) Valu 202.

    Dobeseden politični apartheid sredi EU-ja. Hvalabogu se desnica tu (končno!) uči od levice. Levica je pred desetletjem uporabila Facebook za formacijo vedno novih “podpornih” “javnih” skupin (ki so jih nato “nabildali” na RTVSlo/24ur), desnica pa je danes prisotna na Twitterju, televizijskih postaj je mnogo več in nacionalka ter Pop nimata več primata (čeprav imata še vedno zvesto poslušalstvo!), seveda pa je tudi spletnih medijev ter Youtube ter ostalih podcastov vedno več. Zapostavljajo pa se Reddit, TikTok, Discord, Snapchat in ostale platforme, kar ostaja velik izziv v prihodnosti! Na nek način škoda, ker je do tega premika prišlo šele cca. tam po letu 2018, in je levici “operacija 2011” takrat uspela (kar je bil ključni preobrat v političnem razvoju Slovenije).

    Nedvomno je dejstvo, da verjetno pobuda Povežimo Slovenijo leta 2011 ne bi imela absolutno nikakršnih (!) možnosti (poglejmo zgodbo DLGV s svojo ‘star-studded’ zasedbo), prav bi bila Naša Dežela brez kakršnekoli “fighting chance” tega istega leta. Golob bi seveda leta 2011 verjetno zmagal še močneje kot Janković, tako, da je po mojem gospodič zgrešil leto 😉

    Torej, preostane nam edino močna spletna medijska prisotnost, udeležba na vseh soočenjih (in ne izbira le “ta pravih” kot to počnejo Šarec in njegovi) ter agresivna 24/7 kampanja na terenu. Ter da se na volišča zvleče celotno družino in žlahto z babicami (tudi če imajo bergle in zamenjane kolke in ne morejo hoditi), mladino (resno se pogovorite z njimi) in odraslimi vred (služba/delo/izlet naj počakajo), strpati na volilni dan v kombi, če je potrebno in se peljati (tudi več km in v dežju/megli/temi) na volišča. Druge ni!!!

Komentiraj