Prva seja državnega sveta in že prvi zaplet. Kaj o novi sestavi, razmerjih in smislu obstoja pravi bivši predsednik Kovšca

Med vsemi volitvami, ki smo jih imeli letos, od parlamentarnih do predsedniških, ter treh referendumov, so potekale še ene, ki medijsko niso bile tako opažene. In sicer  volitve v državni svet.

Danes je potekala prva seja novega mandata, na kateri so izbirali predsednika, podpredsednika in sekretarja državnega sveta, hkrati pa so potrdili tudi mandate vsem izvoljenim. Zataknilo je se že pri (ne)izvolitvi predsednika. 

O novi sestavi državnega sveta ter o tem, zakaj ga je sploh smiselno imeti, smo povprašali njegovega predsednika v prejšnjem mandatu, Alojza Kovšco.

SDS od strank v Državnem svetu najuspešnejša

Glavno vlogo v državnem svetu predstavljajo svetniki, ki zagovarjajo lokalne interese. Med drugimi lahko v sedanji sestavi zasledimo nekaj znanih obrazov, kot so npr. Marko Zidanšek, nekdanji predsednik stranke SLS, Peter Dermol, župan Velenja, sicer član stranke SD, Elena Zavadlav Ušaj, nekdanja poslanka stranke SDS, Darko Zevnik, župan Metlike, Matjaž Švagan, župan Zagorja ob Savi, ki je na tem položaju že vse od leta 1994, in Dušan Strnad, župan občine Ivančna Gorica, sicer tudi član SDS.

Kljub temu, da je nekaj znanih desnih obrazov iz sveta tokrat izpadlo, pa je desna sredina vseeno še uspela obdržati primat, sploh kar se tiče lokalnih predstavnikov. Od 22 je tako 8 članov SDS, 2 SLS, 2 NSi, mednje lahko štejemo tudi Jasmino Opec Voroš, nekdanjo podpredsednico SLS. Od levih kandidatov je največ predstavnikov SD, in sicer 3,  v Gibanju Svoboda pa na volitvah sploh niso sodelovali, saj da v tem organu »ne vidijo prihodnosti«.

Med predstavniki funkcionalnih interesov je nekaj imen, ki so že bili v prejšnji sestavi, na primer sindikalista Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj kot predstavnika delojemalcev, so pa se pojavili tudi drugi znani kandidati, ki so bili prvič izvoljeni, na primer Jožef Školč kot predstavnik vzgoje in izobraževanja. Med drugim se ga lahko iz preteklosti spomnite kot predsednika državnega zbora med leti 1994 in 1996, ministra za kulturo med leti 1997 in 2000 ter kot večkratnega poslanca LDS v državnem zboru.

Med ponovno izvoljenimi pa ni Alojza Kovšce, nekdanjega predsednika državnega sveta, ki so ga v prejšnjih sestavah izvolili obrtniki. Med drugim ni tudi nekdanjega župana in letošnjega županskega kandidata v Mariboru, Franca Kanglerja. Iz državnega sveta je tokrat izpadel tudi Matjaž Gams kot predstavnik raziskovalne dejavnosti. Skupaj je 17 svetnikov, ki so to funkcijo v prejšnjih sestavah že opravljali, novih pa je 23.

Predsednika še ni

Za predsednika državnega sveta so tokrat kandidirali trije kandidati. To so Bojan Kekec, član SDS, in večletni občinski svetnik iz te stranke v Novem mestu ter direktor Komunale Novo mesto, Jožef Školč, nekdanji predsednik LDS, in Marko Lotrič kot predstavnik delodajalcev. Kandidaturo je napovedoval tudi Matjaž Švagan, ki pa se na koncu za to ni odločil. O kandidaturi je kolebal tudi ljubljanski podžupan Dejan Crnek. Za levi del državnega sveta se sicer pričakuje, da bo podprl izvolitev Jožefa Školča. Predsednika sicer na seji še niso dobili, saj nihče od kandidatov kljub dvema krogoma glasovanja ni dobil ustrezne večine (21 glasov).

Kandidata za predsednika državnega sveta Jožef Školč in Bojan Kekec. Ne eden ne drugi nista dobila dovolj glasov za mesto predsednika DZ Foto: Bor Slana/STA

Bivši predsednik Kovšca: Državni svet je zavora pred politizacijo družbe

Nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je za Domovino ocenil, da je razmerje sil v državnem svetu približno enako, kot je bilo za časa njegovega predsedovanja, in da se je ohranil status quo. Kdo bo predsednik, ni toliko ideološko vprašanje, bolj je pomembno, kdo bolj pozna državni svet in kdo ga je pripravljen bolj aktivno peljati. Tukaj je po njegovem bolj primeren Bojan Kekec, saj je bil bolj vpet v delovanje državnega sveta, bil je tudi predsednik komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, medtem ko ima Jožef Školč v državnem svetu manj izkušenj.

Če je predsednik proaktiven, se bo lotil posvetov in to na pluralen način, podobno kot se je naš sogovornik Kovšca. Predsednik sicer nima velikih pristojnosti, lahko pa spodbudi sodelovanje s civilno družbo in drugimi organi, med drugim tudi mednarodno. Po Kovšcovem mnenju je tako sodelovanje tudi težišče bitke za obstoj državnega sveta.

Kovšca ugotavlja, da veliko ljudi sploh ne pozna dobro delovanja državnega sveta, saj ga med drugim zanemarjajo tudi mediji, zato mislijo, da gre za nepomemben organ. Kot ključni argument za obstoj državnega sveta Kovšca izpostavlja funkcijo zavore pred politizacijo družbe. V Državnem svetu lahko družbene skupine nastopijo s svojimi stališči in izražajo svoje probleme. Brez njega civilna družba ni več to, kar bi morala biti, ampak postane »kvazi civilna družba« tipa Inštitut 8. marec, ki je zgolj podaljšek politike, meni Kovšca.

Državni svet služi tudi za artikulacijo družbenih interesov, ki jih lahko skozi posvete družbene skupine izpovedo, je še povedal Kovšca. Ima zelo pomembno vlogo, ker se ukvarja z vprašanji, ki jih politika odriva. Med drugim je Kovšca izpostavil aktivno vlogo državnega sveta pri vprašanju kreditojemalcev v švicarskih frankih in izbrisanih podjetnikov. Razprava v državnem svetu je tudi na višjem nivoju kot v državnem zboru, meni Kovšca. Državni sekretarji, ki prihajajo s svojimi poročili in razpravami v državni svet, se na to veliko bolj pripravijo kot v državnem zboru, saj bodo v državnem svetu obravnavani strožje kot v državnem zboru.

Kovšca od novega državnega sveta pričakuje predvsem ustanovitev pokrajin, kar v njegovem mandatu ni bilo dokončano. Pokrajine bi depolitizirale slovensko družbo, ki bi pomenile odstop od slovenske strankokracije. Te bi velik del moči in odgovornosti prenesle nanje, in s tem razbremenile ministrstva.