Prva kandidatka za predsednico je Nataša Pirc Musar. Kdo vse jo pri tem podpira?

Danes je svojo odločitev glede kandidature za predsednico republike javno razkrila nekdanja informacijska pooblaščenka in novinarka, sedaj pa odvetnica Nataša Pirc Musar. 

Podala se je v tekmo, v kateri zagotovo ne bo edina ženska. Med volivci na levi strani političnega spektra ji bo hudo konkurenco delala Marta Kos, diplomatka in podpredsednica Gibanja Svoboda.

Nestrankarska kandidatka s podporo Kučana in Türka

Pirc-Musarjeva se bo na volitve podala kot neodvisna kandidatka s podporo državljank in državljanov, kar pomeni, da bo morala zbrati podpise najmanj pet tisoč volivk in volivcev. Je pa dejala, da če je bo kakšna stranka javno podprla, temu ne bo nasprotovala, kljub temu pa ne bo pristala na kandidaturo na strankini listi.  

“Nekaj let v meni tli želja, da bi v slovenskem družbenem in političnem prostoru lahko kaj naredila, in vloga predsednice republike, je takšna, da je pisana meni na kožo. Ugotovila sem, da sem v življenju storila veliko in sem trenutno na vrhuncu življenjske moči, stara sem 54 let, tako da lahko storim še kaj za Slovenijo,” je pojasnila.

“Razmišljanje, da kandidiram za predsednico republike, je šlo tudi v smer, da nikoli nisem bila članica nobene politične stranke, tudi Komunistične partije ne, zato se bom na volitve odpravila z zbiranjem podpisov podpore državljanov,” je pojasnila.

Prepričana je, da mora predsednik republike znati jasno in glasno povedati svoje stališče, še posebej v časih, ki so težki. Če bo izvoljena, zato ne bo tiho. »Ravno predsedniška funkcija je tista, kje je treba boj za temeljne človekove pravice in vrednote najbolj zagovarjati. Pozicija predsednika je tista, ki mora znati v najbolj kritičnih časih povedati, kaj si misli. Spomnili se boste, da sem bila zadnji dve leti, ko je bila  naša demokracija v stresu, zelo glasna. Če bom izvoljena, obljubim, da ne bom ostala tiho.«

Na tiskovni konferenci je naštela svoje javne podpornike nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar, humanitarka Anita Ogulin, pisatelj Tadej Golob, novinar Slavko Bobovnik, pravnik in humanitarec Dragan Petrovec, humanitarka Biserka Marolt Meden, pevka Alenka Godec, zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog, nekdanji košarkar Boštjan Nachbar, igralka Milena Zupančič, profesorica prava Alenka Šelih in igralka Nataša Barbara Gračner.

Največja konkurentka ji je Marta Kos

Majska anketa Dela sicer kaže, da bi bili obe glavni favoritinji za predsednico države, Marta Kos, podpredsednica zmagovalne stranke, in Nataša Pirc Musar precej izenačeni. Pirc-Musarjeva bi glede na anketo, objavljeno sredi maja, dobila 16,1 % glasov, Marta Kos pa 15,9 %. Je pa Pirc-Musarjeva v veliki prednosti, kar se tiče prepoznavnosti. V anketi je namreč 93 % anketirancev dejalo, da jo pozna, 5 % pa, da je ne.

Marta Kos ima na drugi strani precej nižjo prepoznavnost, saj jo pozna 68 % ljudi, 28 % pa ne.

Predvsem v luči tega je zanimivo, da je bila Pirc-Musarjeva pred dnevi tudi kritična do nove vlade in vsebine koalicijske pogodbe, za katero meni, da bi lahko vodila do neenake obravnave različnih poklicev. Ocenila je, da bi popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov lahko vodila do neenake obravnave ene poklicne skupine v primerjavi z drugimi.

Uvedba konkurenčne prepovedi dela je po njenih besedah nesmiselna, saj jo za zdravnike že predvideva zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih. Posamezni zdravnik mora tako pred pričetkom dodatnega dela pri drugem delodajalcu od svojega siceršnjega delodajalca pridobiti dovoljenje.

Kdo je Nataša Pirc Musar?

Nataša Pirc Musar se je rodila leta 1968, na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomirala leta 1992, pravosodni izpit pa je opravila leta 1997. Po zaključku študija se je zaposlila na slovenski nacionalni televiziji, kjer je šest let delala kot novinarka in voditeljica osrednje informativne oddaje TV Dnevnik. Nato je bila pet let voditeljica osrednje informativne oddaje 24ur na televiziji POP TV.

Nato je vodila službo za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, največji zasebni finančni družbi v Sloveniji. Aprila 2003 se je zaposlila na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je Državni zbor na predlog predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, kar je opravljala do leta 2005.

Na predlog predsednika republike dr. Danila Türka jo je državni zbor leta 2009 ponovno izvolil za informacijsko pooblaščenko.

Oktobra 2014 je ustanovila pravno pisarno, 9. decembra pa je pri Odvetniški zbornici Slovenije zaprisegla kot odvetnica. Odvetniška družba Pirc Musar je začela delovati 1. 1. 2015. Novembra 2015 je na dunajski pravni fakulteti doktorirala s tezo Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti.

Kaj menijo komentatorji?

Kolumnist Žiga Turk se je na napoved kandidature s strani Nataše Pirc Musar odzval z besedami: “Pred nami so težki in negotovi časi. Slovenija potrebuje predsednika, ki bo predsednik vseh Slovencev. Borut Pahor je to bil. Marta Kos to zagotovo ni. Nataša Pirc Musar tudi ne.”

Mnogi komentatorji na Twitterju pa menijo, da bo ravno zato, ker kandidira tudi proti Marti Kos, postala nekakšna kandidatka desnice, ki bo izbirala “manjše zlo”.

Kandidaturo Nataše Pirc Musar je politični analitik Marko Balažic za Domovino komentiral z naslednjimi besedami: “Prav je, da se posamezniki/ce jasno politično angažirajo, saj marsikdo med njimi do sedaj svojih preteklih dejanj ni enačil s taistim političnim angažmajem. S takimi dejanji se tudi razkrije marsikatera karta, ki je povprečnemu volivcu ostala skrita. Pozorno berite listo podpornikov. Vemo pa iz preteklih izkušenj predsedniških kampanj, da prehitro razglašanje za zmagovalca po navadi vodi v poraz, zato bi bil s podobnimi dikcijami previden. Gospe Pirc Musar želim, da ne upeha prehitro.”

Glede njene največje tekmice na levici, Marte Kos, pa je g. Balažic dejal, da dejanje v ničemer ne odstopa od ustaljene prakse. Namreč ocenjuje, da so levo od sredine vedno znali naenkrat stehtati več kandidatov in po navadi dosegli, da se je volilno telo desno od sredine v drugem krogu volitev moralo odločiti med bolj sprejemljivim levim kandidatom.

27 komentarjev

  1. Če bo debela Berta postal predsednica Slovenije, bomo dobili drugega Türka. Dražgoše, Ilova Gora itd. bodo njene postojanke, kjer bo imela ognjevite govore, v katerih bo odločno razkrivala, da so zanjo pravi Slovenci samo nekateri, ne pa vsi. Pravzaprav je Slovenci sploh ne bodo zanimali, zanimali jo bodo samo pravoverni slovenski državljani.

    Ampak kaj, ko Slovenija tudi na desni ne premore nikogar, ki bi mu bila Slovenija in Slovenci prva skrb. Ljudmila ni nič manj Kučanova, kot je Musarjeva. V Bruslju dela sramoto svojim volivcem in Sloveniji nasploh.

    Najbolje, da za desnico kandidira Janša. Če zmaga, bo lahko po mili volji tvital, itak ne bo imel pravih pristojnosti. Skregali se bomo z vsemi, razen z Ukrajino, ampak saj nas nihče ne jemlje pretirano resno, tako da velike škode od tega ne bo.

  2. No ja, si dam raje kaj odrezat, kot, da bi njo obkrožil. Glede na njene podpornike, ta ne bo nikdar predsednica vseh. Ta bo samo za zadrte boljševike. Petrovc, humanitarec, dajte no, lepo vas prosim! In Šelihova, …. iz najbolj svinčenih povojnih časov.
    Na desni pa bodo s kandidatom toliko časa mečkali, da jasno, ne bo nič z njim. Janša bo postavil nekoga za katerega bo prepričan, da ga ne bo ogrožal, NSi pa tako ali tako nima kandidata. Če odmislimo seveda Ljudmilo, ki ne zna skriti sovraštva.

    • Če na desnici ne premorejo primerne kandidatke lai kandidata, zakaj zlivate gnojnico na kandidatke levih strank? Desnica ima sedaj priložnost, da predlaga najboljšo ali najboljšega, ki bo predstavljal vse Slovenke in Slovence. Ne bi raje poiskali koga, namesto da pljuvamo po drugih in kažemo zelo nizko (celo primitivno) raven kulture?

  3. Joj prejoj. Cenjenega gospoda, dr. Ernesta Petriča, kot državljanka vljudno naprošam – pravzaprav rotim, na kolenih, če je treba! – naj nas odreši vsega hudega in se kandidira za predsednika republike. Kot protiutež tej pokvarjenosti in ideoliškemu brezumju je edini povezovalni, razumen kandidat z veliko moralno težo, torej kandidat, za katerega menim, da je sprejemljiv za veliko večino Slovencev raznorodnih političnih prepričanj in tudi dejansko izvoljiv. Mislim, da desnica sama po sebi ne premore dovolj močnega kandidata, pri Ljudmili naj me raje pes pohčije, kot da jo volim, dr. Petrič je edini sredinski in primeren kandidat, ki ga ta hip vidim v Sliveniji kot dejansko izvoljivega.

    Tudi desnico rotim, naj ga spodbudi h kandidaturi in tudi javno podpre, če bi se s takšno podporo političnih strank dr. Petrič tudi strinjal. Še najbolje pa bi bilo, če bi se okrog njega formiral širok blok politično raznorodnih intelektualcev in ljudi, ki jim gre za Slovenijo kot državo, ne pa Slovenijo kot plen, ter ga kandidira in javno podpre. Desni volilci bomo hvaležno sledili, saj nismo našisti, ni treba, da je naš, glavno je, da ne izključuje, da povezuje, in da mu gre za Slovenijo!

      • Dr. Žigo Turka izjemno cenim, a se bojim, da bi ga udbokomunistična trobila popredalčkala na desno in popljuvala, saj je bil nekoč del vlade JJ, pri dr. Petriču pa ne nodo mogli opletati s fašistom. Oba sta visoko moralna človeka, prvovrstna intelektualka. Zato dr. Petrič in ne dr. Turk. Gre mi oredvsem za to, da nobeni od pokvarjenih treh babur ne uspe. To pa se bo zgodili le, če bodo njihovega protikandidata volili tudi zmerni levičarji. Dr. Turka zagotovo ne bodo. Dr. Petrič pa je idealen kandidat za mnoge.

Komentiraj