Včeraj je bil na Nizozemskem prvič letos poražen populizem, verjamejo evropski voditelji, ki v tem vidijo optimistično in idealistično sporočilo pred izjemno pomembnimi volitvami v Franciji in Nemčiji, ki posredno odločajo o skupni prihodnosti v Evropski uniji.
Največ glasov na parlamentarnih volitvah je prejela vladajoča Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) premierja Marka Rutteja, ki je dejal, da je pripravljen na tretji mandat predsednika vlade.
Nizozemski se tako obeta zmerna desnosredinska vlada, v kateri bodo verjetno tudi krščanski demokrati.
V 150 članskem parlamentu (drugi zbornici) je glede na vzporedne volitve po do sedaj preštetih glasovnicah VVD zasedla 33 sedežev. 20 sedežev so volivci namenili populistični desničarski antiislamski in antievropski PVV Gerberta Wildersa, 19 krščanskim demokratom (CDA) in liberalnim Demokratom 66 (D66). Zeleni (GL) in socialisti (SP) so prejeli vsak po 9% glasov volivcev in osvojili po 14 sedežev, delavska stranka je zasedla 9 sedežev.
Krščanska unija (CU) je ohranila 5 sedežev, štirje stranki upokojencev (50+), trije sedeži so pripadli proturški in promigrantski stranki Denk ter ortodoksno protestantski SGP, po dva pa stranki za pravice živali (PvdD) in Forumu za demokracijo (FvD).
#DutchElections
Από το 24,9% στο 5,7% ο Γερούν Ντάισελμπλουμ.
WOW!!! ?pic.twitter.com/GzpJUJTNa7— ? Sʏʀᴏs Isʟᴀɴᴅ (@PorscheX16) 16 March 2017
Lakmusov test moči populizma
»Želimo ohraniti, kar že imamo – varnost, stabilnost in uspešnost,« je po zmagi dejal Rutte, ki je poudaril, da so Nizozemci porazili »napačne vrste populizem«.
Geert Wilders, ki je v kampanji obljubljal zaprtje meja za migrante iz muslimanskih držav, zaprtje mošej, prepoved Korana in izstop iz EU, je vztrajal, da se populistična politika, ki jo on in drugi voditelji predstavljajo v Evropi kljub rezultatu volitev ne umika.
»Nismo prejeli 30 sedežev, na katere smo upali,« je Wilders danes zjutraj dejal novinarjem in dodal, da bi »bil raje največja stranka«.
Evropski voditelji pozdravljajo poraz skrajne desnice
Parlamentarne volitve na Nizozemskem veljajo za preizkus priljubljenosti skrajno desnih in populističnih strank pred drugimi letošnjimi volitvami v Evropi, kot so predsedniške v Franciji in parlamentarne v Nemčiji.
Francoski predsednik Francois Hollande je Rutteju čestital za volilni uspeh in njegovo “jasno zmago proti ekstremizmu.” Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je Nizozemcem čestital za “zaustavitev vzpona skrajne desnice”. Njegov tvit je izrazil tudi “pripravljenost za delo za močnejšo Evropo”
Félicitations aux Néerlandais d’avoir enrayé la montée de l’extrême droite. Volonté de travailler à une Europe plus forte.
— Jean-Marc Ayrault (@jeanmarcayrault) 15 March 2017
V Nemčiji je socialist Martin Schulz tvitnil: “Jaz sem si oddahnil, vendar se moramo še naprej boriti za odprto in svobodno Evropo.”
Geert Wilders konnte die Wahl in NL nicht gewinnen. Ich bin erleichtert. Wir müssen aber weiter für ein offenes und freies Europa kämpfen!
— Martin Schulz (@MartinSchulz) 15 March 2017
Podoben je bil tudi odziv predsednika Evropske komisije Junckerja. Merklova je zmagovalcu čestitala po telefonu ter mu ponudila sodelovanje.
Zadovoljen, da ne bomo priča Nexitu, saj je anti-EU pobuda izgubila volitve, je bil tudi italijanski premier:
No #Nexit La destra anti UE ha perso le elezioni in Olanda. Impegno comune per cambiare e rilanciare l’Unione
— Paolo Gentiloni (@PaoloGentiloni) 15 March 2017
Desnosredinski liberalec Rutte, ki si je v kampanji, zaznamovani z iskanjem identitete in kulturnih vrednot, prizadeval za uspeh tekme z Wildersom, je kot zmagovalec izšel tudi po diplomatskih zapletih s Turčijo v zadnjem tednu, v katerih je Nizozemska dvema nizozemskima ministroma preprečila nagovor Turške skupnosti na Nizozemskem za prepričevanje k podpori spremembe ustave za predsedniški sistem.
Rutteju je poteza dala priložnost, da narodu pokaže svojo državniško držo in se ukloni tujim pritiskom, pri čemer je užival visoko podporo državljanov.
Visoka volilna udeležba, veselje Zelenih in hud udarec socialistom
Ti so se volitev udeležili množično, 82-odstotna volilna udeležba je bila najvišja po letu 1977.
Na volitvah se je veselila stranka Zelenih karizmatičnega Jesseja Klaverja, ki spominja na Kanadskega premierja Justina Trudeauja. Zeleni so iz prejšnjih 4 sedežev v parlamentu zasedli 14 sedežev.
Volitve pa so bile močan poraz za do sedaj koalicijsko Delavsko stranko, ki je od 38-ih ohranila le 9 sedežev.
Presenečenje je tudi uspeh stranke Denk (kar po Nizozemsko pomeni “misliti”, po Turško pa “enakost”), saj gre za stranko, ki je prva stranka migrantov za migrante, ki je lahko tudi navdih za migrante v drugih evropskih državah.
Rutte se je med kampanjo predstavil kot skrbnik okrevanja nizozemskega gospodarstva, Wildersa pa je kazal kot radikalnega desničarskega populista, ki nepripravljen ni sposoben sprejemati težkih odločitev.
Sestava koalicije bo trd oreh
Čeprav je državo peljal skozi nepriljubljene varčevalne ukrepe, se je nizozemsko gospodarsko okrevanje v zadnjih štirih letih pospešilo, brezposelnost pa je pod Ruttejevim vodstvom hitro padala.
Zaradi močnega udarca socialistom bo Rutte koalicijske partnerje najverjetneje iskal na desni, pri čemer je Wildersovo PVV kot vse druge stranke že pred volitvami izključil iz možnih koalicijskih partnerjev.
Preden bomo na Nizozemskem videli novo vlado, bi tako koalicijska pogajanja lahko trajala tedne ali mesece.
