Mega protikorona paket: prva, a ne zadnja pomoč prebivalstvu

Vlada je danes na novinarski konferenci predstavila smernice krovnega proti-korona zakona, tako imenovanega mega protikorona paketa, kot se je izrazil predsednik vlade Janša.

Smernice, ki jih je vlada sprejela na skoraj pet ur in pol trajajoči včerajšnji seji, določajo zakonske in finančne ukrepe za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu v trenutni krizi. Teža tega paketa naj bi znašala okoli dve milijardi evrov, kmalu pa bodo pripravljene smernice za oblikovanje naslednjega.

Premier Janša je posebej izpostavil nekaj glavnih ukrepov, ki urejajo področja, na katerih je bila njegova vlada do sedaj marsikdaj deležna kritik opozicije. Ukrepi med drugim zagotavljajo ohranjanje delovnih mest. Po nekaterih podatkih je do sedaj zaradi strahu delodajalcev pred nepredvidenimi stroški v dveh tednih brez zaposlitve ostalo 2370 delavcev, po navedbah AJPES-a pa se povečuje število samostojnih podjetnikov, ki so prenehali z dejavnostjo.

Država bo plačevala prispevke in zagotavljala nadomestila

Vlada to želi v prihodnje preprečiti, zato naj bi po novem naj bi za vse delavce na čakanju v obdobju dveh mesecev do 31. maja z možnostjo podaljšanja vse prispevke plačevala država. To velja tako za pokojninsko kot tudi za zdravstveno blagajno, pri čemer bodo zavarovanci obdržali vse pravice.

Bolniške odsotnosti bo po novem krila zavarovalnica in ne več delodajalec, delavcu, ki izgubi zaposlitev zaradi višje sile, pa od prvega dne pripada nadomestilo za brezposelnost. Tisti, ki pa zaradi višje sile, kot je denimo varstvo otrok ne morejo delati, bodo imeli enak status kot delavci na čakanju; v tem času ne bodo plačevali storitev, ki se ne opravljajo (vrtec, itd.).

Smernice predvidevajo tudi pomoč samozaposlenim, katerih problematika je v zadnjem času dvigala največ prahu. "Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo s posebno izjavo razglasili prizadetost zaradi krize," je dejal Janša. Izjava bo dostopna preko namenske aplikacije.

Samozaposleni bodo opravičeni plačevanja vseh prispevkov, kar bo krila država, pravice pa jim bodo ostale. Tisti samozaposleni, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti, bodo upravičeni do temeljnega dohodka v višini 70 % minimalne plače.

Vlada je predvidela tudi krizni dodatek za najšibkejše, ki ga bodo deležni predvsem upokojenci s pokojninami, nižjimi od 700 evrov. Po besedah premiera bodo sprejeti tudi ukrepi v pomoč kmetom, sorazmerni s tistimi, ki jih bo deležno gospodarstvo, saj je samozadostnost s hrano bistvenega pomena.

Znižanje plač funkcionarjem in nagrajevanje izpostavljenih

Po drugi strani pa vlada vsem funkcionarjem znižuje plače za 30 %. Enako velja za sejnine odborov podjetij v javni lasti, izvzeti pa so župani in sodna veja oblasti, a slednjo vlada poziva, da to stori sama.

Hkrati bodo tisti, ki so poklicno izpostavljeni virusu, v javni upravi deležni od 10 do 200 % dodatka k plači (v praksi to pomeni, da se v najboljšem primeru dohodek potroji). O višini dodatka bodo odločali predstojniki. Vlada bo takšne dodatke dodelila zaposlenim v javnem sektorju, a k temu poziva tudi zasebnega, saj predvideva povrnitev teh dodatkov iz državnega proračuna.

Sredstev je dovolj, Lahovnik proti zlorabam

Pogosto so se pojavljala vprašanja, kje bo vlada pridobila sredstva za blažitev krize, a finančni minister Šircelj zagotavlja, da je denarja dovolj. Vlada ga bo zagotovila iz domačih in EU skladov, pa tudi preko Evropske centralne banke. Samo ta naj bi Sloveniji preko poslovnih bank namenila dve in pol milijardi evrov. Obstajajo tudi možnosti za pridobitev sredstev preko Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada.

Minister za gospodarstvo Počivalšek je povedal, da vlada vidi vse zaposlene in vsa podjetja, na nikogar tudi ni in ne bo pozabila. Povedal je, da bo naslednji sprejeti paket imel poudarek na likvidnosti podjetij, saj, kot je povedal tudi vodja strokovne posvetovalne skupine dr. Lahovnik, podjetniki želijo varne pogoje za delo.

Lahovnik je tudi poudaril, da vlada želi preprečiti, da bi pomoč prejemali tisti, ki do nje niso upravičeni, zato bodo podatki javno objavljeni, država pa bo morebitne zlorabe ali vojno dobičkarstvo naknadno sankcionirala.

Pomembno je, da finančni sistem ostane stabilen. Fiskalni svet je omogočil vladi, da prekorači osnovno fiskalno pravilo in je možno zagotoviti večja sredstva za gospodarsko okrevanje in za področje sociale.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2020

Janša: zamrzniti vse potenciale

"Temeljni namen je, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji, da ohranimo ljudi, delovna mesta, gospodarske potenciale, znanstveno-raziskovalne, potenciale v kulturi, potenciale družbe nasploh, da bo lahko normalno funkcionirala, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana," je namen ukrepov pojasnil predsednik vlade Janša.

Obenem se je zahvalil vsem sodelujočim strokovnjakom in rojakom v tujini, ter organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli prispevali predloge za reševanje krize.



Ekipa strokovnjakov, ki je pripravljala ukrepe, presega politično-nazorske delitve. A nekateri novinarji tudi v tem vidijo slabe namene predsednika vlade:

Ključno vprašanje pri številčni nadministrski Lahovnikovi ekipi je, čemu služijo tisti, ki niso strankini lojalisti. Za legitimacijo vladnih ukrepov? Ker za demokratično razpravo o kriznih ukrepih PV ne kaže niti minimalnega navdušenja, obratno, vse procedure maksimalno skrajšuje pic.twitter.com/SNGYi4BgjY

— Uroš Esih (@UrosEsih) March 24, 2020