Proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost le Levica, SD in SDS

Uredništvo
5

Na seji državnega zbora je danes potekala razprava o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost, za katerega v vladi verjamejo, da prav ta dodatek prejemnike odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitve.

O vladnem predlogu bo državni zbor glasoval šele v torek, a zaenkrat se zdi, da bo sprejet. Poslanska večina namreč vztraja pri podpori noveli zakona. Podprli jo bodo v LMŠ, SMC, SAB, Desus in SNS; v NSi predlogu ne bodo nasprotovali, vladnemu predlogu pa najostreje nasprotujejo v Levici ter v SDS.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je na začetku današnje obravnave novele zakona znova poudarila, da dodatek za delovno aktivnost nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.

Levica in SD proti ukinitvi dodatka

Takšnemu predlogu najostreje nasprotujejo poslanci Levice, ki so prepričani, da gre za protisocialen ukrep. Matej T. Vatovec je vladi očital, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. »Gre večinoma za družine z revnimi zaposlenimi. Poslanci bodo imeli ob glasovanju še zadnjo priložnost, da zavrnejo ta absurdni predlog, ki je v sramoto tej vladi in koaliciji,« je še dejal Vatovec.

Vladne novele ne nameravajo podpreti niti v SD, kjer jih tudi skrbi za prejemnike dodatka. “Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki pristali še v večji socialni in denarni stiski,” je dejala Bojana Muršič in dodala: »Popolna ukinitev dodatka ne more biti skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.«

Ostale stranke koalicije trdno v podporo ukinitvi dodatka

S tem pa se ne strinjajo v stranki LMŠ. Njihov poslanec Aljaž Kovačič je naštel, kaj je vlada doslej na področju socialne politike že naredila ter poudaril, da se za socialne transferje letno nameni približno 1,3 milijarde evrov. »Dodatek za delovno aktivnost se prejema tudi iz naslova opravljanja prostovoljnega dela, kar pomeni, da prejemniki dodatka niso vključeni v obvezno socialno zavarovanje in ne prejemajo plačila,« je povedal.

Poslanka SMC Janja Sluga je opozorila na naraščajoče število upravičencev do denarne socialne pomoči, kar v času gospodarske rasti in rekordni zaposlenosti ni razumljivo. Poleg tega je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen. »Cilj socialne politike bi moral biti ohranjanje razlike med njima, saj se drugače past neaktivnosti poglablja, ljudje pa razvijejo strategije preživetja na socialnih transferjih,« je prepričana poslanka Sluga.

V SAB opozarjajo, da je bil dodatek uveden v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč res nizka. Poleg tega ministrstvo uvaja nove spodbude iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki ne bodo več vplivale na višino denarne socialne pomoč. Predlagano novelo so ocenili kot korak k preglednejši in enotnejši zakonodaji s področja socialnovarstvenih prejemkov ter razbremenitvi centrov za socialno delo. Skorajda enakih argumentov so tudi v stranki Desus, kjer so predlogu naklonjeni.

Opozicija zelo deljena: SNS v podporo, v NSi ne bodo nasprotovali, v SDS proti

Vladnemu predlogu ne nameravajo nasprotovati niti v NSi, kjer podobno kot v koalicijskih poslanskih skupinah podatek o naraščanju števila upravičencev do dodatka ocenjujejo kot zaskrbljujoč. Kot je dejal Aleksander Reberšek, socialna politika v naši državi ni prava, saj upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju kot zaposleni. »Dodatek za delovno aktivnost prejema okoli 10.000 ljudi, med njimi je največ tistih, ki so za delo najbolj sposobni v starosti 25-45 let. Denarna socialna pomoč ne more biti stalni prihodek delovno aktivnega prebivalstva,« je bil jasen poslanec NSi.

Predloga pa ne bodo podprli poslanci SDS. Po besedah Karmen Furman je trenutna socialna politika zgrešena, delo pa popolnoma razvrednoteno. Opozorila je, da so razmerja med plačami, pokojninami in denarno socialno pomočjo porušena. Vladi je očitala, da z ukinitvijo dodatka uvaja uravnilovko, saj bo v enak položaj postavila prejemnike denarne socialne pomoči, ki želijo biti aktivni, in tiste, ki si tega ne želijo.

Podporo predlogu so medtem napovedali v SNS, kjer po besedah Janija Ivanuše ministrici za delo verjamejo, da želi samo urediti socialni sistem, ki ga je njena predhodnica uničila. Poslancu se sicer ne zdi prav, da se ukinja dodatek za delovno aktivnosti pri enostarševskih družinah in samozaposlenih, bi pa morali ukiniti dodatek za delovno aktivnost za prostovoljce.

5 KOMENTARJI

  1. Trenutna levo-leva vlada ne ve kaj je socialna politika.Še manj ve in razume, kaj je učinkovita gospodarska politika .Zaradi tega je vse večja zmeda in kaos. Posledice bodo vse hujše za “rajo” in tudi za “srednji razred”,ki izginja kot “Triglavski ledenik”.
    V vsej tej zmedi bo vlada s svojimi ukrepi pahnila v še večjo zmedo in nesrečo vse ljudi,ki še sploh hočejo delati.
    Prave delodajalce vlada ponižuje,onemogoča,tajkunom in banksterjem pa odpira na široko “vrata”.
    Normalnemu državljanu se mora zmešati !

    • A pri nas še sploh kdo dela?

      Opazujte promet na naših cestah, dopoldne je gostejši kot popoldne.

      Vozijo se pa brez cilja pretežno ljudje, ki bi morali biti delovno aktivni.

  2. meni bi se zdelo koristno, če bi v takih člankih najprej pojasnili pojem, ki ga članek obravnava.
    razen če je bila že serija člankov na to temo in je bilo to pojasnjeno v prvem.

    nekaj najdem recimo tule:
    https://www.gov.si/novice/2019-09-06-pojasnila-glede-dodatka-za-delovno-aktivnost-dda/

    a ne vem, če se teh stvari ne da enostavneje pojasnit (t.j. odgovoriti na povsem osnovna vprašanja), recimo:
    – zakaj so v času krize namesto povišanja pomoči (če je bila ta prenizka) uvedli nov dodatek

    sicer je v medijih postalo povsem običajno, da pišoči/govoreči kar prične uporabljat nek žargon, ne da bi ga pojasnil. če vsi računajo, da ljudje pač te pojme razumejo, se seveda zelo motijo (ljudje pogosto mešamo že npr. občine in upravne enote, kaj šele neke termine socialne politike).

    tako recimo sleherniku v tv dnevniku v 1 minuti natočijo zgoščen prispevek, kjer je kup žargona, ki ga gledalec ne razume (predstavljajmo si recimo, da je prispevek o invsolvenčni zakonodaji in jankoviču). vse, kar torej lahko stori, je, da slišano strahovito reducira in se odloči, ali bo zaklel na ene, na druge, ali pa na vse. o tem, kaj počne oblast ni izvedel nič koristnega – torej takšnega, kar bi mu na prihodnjih volitvah pomagalo izbirati.

    priznam, domovina tu se trudi in včasih pojasni kakšno takšno ‘samoumevnost’, smo pa še daleč od tega, da bi bili mediji zavezniki volivca in pripomoček za njegovo odločanje.

  3. Talentiranim prejemnikom socialnih in drugih transferjev, ne pade niti na pamet, da bi se zaposlili. VsI vemo, da v Sloveniji delavcev manjka, zato jih uvažamo. Domači “iskalci zaposlitve” pa si zmišljujejo izgovore, ko jih borze za zaposlitev obveščajo o možnosti za zaposlitev. Zakaj pa bi delali? V DZ so potrdili, da je toliko nereda na področju prejemnikov pomoči, da še same službe več ne vedo, kaj je prav in kaj ni.
    Z ukinitvijo teh “predvolilnih bonbončkov” pa bi bil pogled na ponujeno delo oziroma službo – drugačen. Če odkloniš, vija vaja ven. Pa ni sociale. To bi bilo edino pravilno.
    Podpore naj bodo deležni samo retadirani in invalidni, ostali pa marš v službo. Dost je bilo socialnega turizma.

  4. “Mesečniki” Levice so se očitno odločili zadnji mesec zagreniti sleherno parlamentarno minuto poslanskim kolegom in opozicijsko-koalicijskim “pobratimom” iz vrst vladajoče koalicije (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus), saj brezobzirno zlorabljajo poslovnik državnega zbora in dobesedno kradejo slovenski javnosti čas, ko do onemoglosti ponavljajo svojo nazadnjaško levičarsko populistično demagogijo ter brez slehernega zadržka izražajo svoje čedalje bolj samopašno naduto sovraštvo in prezir do poslanskih kolegov iz strank vladajoče koalicije in preostale parlamentarne opozicije, ki jim razumljivo in odgovorno do volivcev ne želijo, ne morejo in nočejo več servilno slediti pri njihovih “revolucionarnih”, populističnih, egoističnih in samomorilskih politikantskih manipulacijah.
    Ker nenehoma izgubljajo vpliv nad Šarčevo vlado in vladajočo koalicijo, skušajo “mesečniki” Levice vsaj “ustvarjalno” nagajati, kolikor se da in kjer se da, ter pri tem v agoniji svoje lastne politične avtodestrukcije še enkrat do konca zlorabiti servilne osrednje medije in FDV-jevske medijske dreserje javnega mnenja za mistifikacijo in mitizacijo svoje eksplicitno nedemokratične, protievropske in skrajno nazadnjaške politične strategije ter taktike.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime