Protesti v Iranu: duh je ušel iz steklenice
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Demonstracije v številnih iranskih mestih so doživele presenetljiv preobrat. Najprej so bile vzpodbujene s strani radikalnih klerikov, sedaj pa so jih prevzele sekularne sile, ki nasprotujejo režimu, piše DW.com.
"Kdor skuša zanetiti politične proteste, naj pazi, da si ne opeče prstov," je nedavno opozoril iranski podpredsednik Eshaq Jahangiri in imel je prav, pišejo v nemškem mediju Deutsche Welle.
Protesti se namreč niso začeli kjerkoli, temveč v trimilijonskem mestu Mashhad na severovzhodu države, pri meji s Turkmenistanom. Gre za eno izmed sedmih svetih krajev šiitskega islama in domače mesto konservativnega klerika Ebrahima Raisija, glavnega rivala sedanjega iranskega predsednika Hassana Rouhanija, poraženega na zadnjih predsedniških volitvah maja 2017.
Raisijev tast in someščan, radikalni klerik Ahmad Alamolhod, je nedavno protestiral zaradi konca prepovedi koncertov v Iranu. Sedanji protesti pa so se začeli dan potem, ko je šef policije v Teheranu naznanil, da žensk, ki bodo kršile zahtevo po nošenju tančice v javnosti, ne bodo več aretirali, temveč jih le poslali v izobraževalne tečaje.
Svarilo podpredsednika Jahangirija namiguje, da so protesti vzklili iz krogov Raisija in Alamolhoda. A zdaj so jim več kot očitno ušli iz rok in spremenili karakter iz pretežno konservativnih v sekularne zahteve.
Z njihovim širjenjem so se namreč izrazito obrnili proti državnemu verskemu establišmentu - tako kar se tiče materialnih privilegijev vodilnih klerikov kot socialno-političnega kurza, ki ga vsiljujejo državi. Po poročanju BBC-ja naj bi demonstratorji kričali "ljudje prosjačijo, kleriki pa se obnašajo kot bogovi." Po poročanju nekaterih drugih medijev so v mestu Abhar zažigali portrete iranskega vrhovnega vodietlja Ayatollaha Ali Khameneija.
Ljudje se obračajo tudi proti trenutni iranski zunanjepolitični strategiji, še posebej od začetka vojne v Siriji. "Ne Gaza, ne Libanon, moje življenje je Iran," naj bi po poročanju BBC-ja vzklikali protestniki. Sporočilo klerikom je, naj raje kot v zunanjo politiko svojo energijo usmerijo v reševanje notranjih problemov lastne države.
Skrbi jih namreč visoka inflacija, ki se giblje okrog 9 odstotkov, čeprav je nižja kot pred desetletjem. A številni Iranci so še vedno nezadovoljni, še posebej zaradi proračunskega rezanja socialnih pomoči. V državi sicer vlada 12 odstotna brezposelnost.
Ljudje so prav tako pričakovali pozitivne učinke sklenjenega jedrskega sporazuma med Iranom in svetovnimi silami, ki je končal z mednarodnimi sankcijami na račun Irana. A trenutno ljudje kakšnih izboljšanj v vsakdanjem življenju še ne čutijo.
Tako so protesti, vzpodbujeni s strani konservativnih klerikov, zavili povsem v drugo smer, kot bi si ti želeli. Kot je namignil iranski predsednik Jahangiri, se je duh, ki so ga izpustili iz steklenice, sedaj obrnil proti njim ter proti družbeno-političnem redu, ki ga sami ustvarjajo. Eden izmed protestnikov je po poročanju BBC dejal, da ne protestira proti Rouhaniju, temveč proti "gnilemu sistemu".
Medtem je, šesti dan protestov, na ulicah iranskih mest vse več ljudi. Vendar je to po mnenju mnogih šele začetek. Izgnana iranska dobitnica Nobelove nagrade za mir Shirin Ebadi meni, da bodo ti protesti celo večji od tistih v letu 2009, zaključujejo pri DW.com.
Demonstracije v številnih iranskih mestih so doživele presenetljiv preobrat. Najprej so bile vzpodbujene s strani radikalnih klerikov, sedaj pa so jih prevzele sekularne sile, ki nasprotujejo režimu, piše DW.com.
"Kdor skuša zanetiti politične proteste, naj pazi, da si ne opeče prstov," je nedavno opozoril iranski podpredsednik Eshaq Jahangiri in imel je prav, pišejo v nemškem mediju Deutsche Welle.
Protesti se namreč niso začeli kjerkoli, temveč v trimilijonskem mestu Mashhad na severovzhodu države, pri meji s Turkmenistanom. Gre za eno izmed sedmih svetih krajev šiitskega islama in domače mesto konservativnega klerika Ebrahima Raisija, glavnega rivala sedanjega iranskega predsednika Hassana Rouhanija, poraženega na zadnjih predsedniških volitvah maja 2017.
Raisijev tast in someščan, radikalni klerik Ahmad Alamolhod, je nedavno protestiral zaradi konca prepovedi koncertov v Iranu. Sedanji protesti pa so se začeli dan potem, ko je šef policije v Teheranu naznanil, da žensk, ki bodo kršile zahtevo po nošenju tančice v javnosti, ne bodo več aretirali, temveč jih le poslali v izobraževalne tečaje.
Protest jim je ušel iz rok
Svarilo podpredsednika Jahangirija namiguje, da so protesti vzklili iz krogov Raisija in Alamolhoda. A zdaj so jim več kot očitno ušli iz rok in spremenili karakter iz pretežno konservativnih v sekularne zahteve.
Z njihovim širjenjem so se namreč izrazito obrnili proti državnemu verskemu establišmentu - tako kar se tiče materialnih privilegijev vodilnih klerikov kot socialno-političnega kurza, ki ga vsiljujejo državi. Po poročanju BBC-ja naj bi demonstratorji kričali "ljudje prosjačijo, kleriki pa se obnašajo kot bogovi." Po poročanju nekaterih drugih medijev so v mestu Abhar zažigali portrete iranskega vrhovnega vodietlja Ayatollaha Ali Khameneija.
Nad protestnike "narodova jeklena pest"
Iranska vlada skuša na vse načine zatreti naraščajoče protestniško gibanje. Visok iranski general je dejal, da bodo protestniki začutili "narodovo jekleno pest".
Do sedaj je bilo ubitih 12 ljudi, čeprav ni jasno, kdo je povzročil te smrti. Iranska tiskovna agencija sicer poroča o 80 aretiranih protestnikih, ki naj bi v mestu Arak skušali vdreti v vladne prostore, a situacija je sedaj pod nadzorom.
Iranska vlada skuša na vse načine zatreti naraščajoče protestniško gibanje. Visok iranski general je dejal, da bodo protestniki začutili "narodovo jekleno pest".
Do sedaj je bilo ubitih 12 ljudi, čeprav ni jasno, kdo je povzročil te smrti. Iranska tiskovna agencija sicer poroča o 80 aretiranih protestnikih, ki naj bi v mestu Arak skušali vdreti v vladne prostore, a situacija je sedaj pod nadzorom.
Kaj moti množice
Ljudje se obračajo tudi proti trenutni iranski zunanjepolitični strategiji, še posebej od začetka vojne v Siriji. "Ne Gaza, ne Libanon, moje življenje je Iran," naj bi po poročanju BBC-ja vzklikali protestniki. Sporočilo klerikom je, naj raje kot v zunanjo politiko svojo energijo usmerijo v reševanje notranjih problemov lastne države.
Skrbi jih namreč visoka inflacija, ki se giblje okrog 9 odstotkov, čeprav je nižja kot pred desetletjem. A številni Iranci so še vedno nezadovoljni, še posebej zaradi proračunskega rezanja socialnih pomoči. V državi sicer vlada 12 odstotna brezposelnost.
Ljudje so prav tako pričakovali pozitivne učinke sklenjenega jedrskega sporazuma med Iranom in svetovnimi silami, ki je končal z mednarodnimi sankcijami na račun Irana. A trenutno ljudje kakšnih izboljšanj v vsakdanjem življenju še ne čutijo.
Tako so protesti, vzpodbujeni s strani konservativnih klerikov, zavili povsem v drugo smer, kot bi si ti želeli. Kot je namignil iranski predsednik Jahangiri, se je duh, ki so ga izpustili iz steklenice, sedaj obrnil proti njim ter proti družbeno-političnem redu, ki ga sami ustvarjajo. Eden izmed protestnikov je po poročanju BBC dejal, da ne protestira proti Rouhaniju, temveč proti "gnilemu sistemu".
Medtem je, šesti dan protestov, na ulicah iranskih mest vse več ljudi. Vendar je to po mnenju mnogih šele začetek. Izgnana iranska dobitnica Nobelove nagrade za mir Shirin Ebadi meni, da bodo ti protesti celo večji od tistih v letu 2009, zaključujejo pri DW.com.
After seeing that the Iranian government does not represent the majority of its people, and is now shooting peaceful protestors, Western Governments should expel all Iranian Embassies because they clearly represent a terrorist regime and not the Iranian people.
— Imam Tawhidi (@Imamofpeace) December 31, 2017
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.