Protesti v Hongkongu. Poraz v Istanbulu. Kaj preostane avtoritarnim režimom?

Blaž Čermelj
13

Embed from Getty Images

Mesec, ki se počasi izteka, sta globalno zaznamovala dva, sicer na videz lokalna dogodka, ki dokazujeta, da je ideja o demokraciji tudi v avtoritarnih vladavinah še vedno živa. Pa ne samo živa, ampak tudi dovolj vitalna, da jim lahko zada močan, morda celo smrtni udarec.

Kljub letom bolj ali manj odkrite represije so se ljudje v Hongkongu in Istanbulu čutili dovolj močne, da so se uprli oblasti. In zmagali. Zares naivno bi bilo sicer pričakovati, da režima proti tema uporoma ne bosta sprožila nobenih protiukrepov. Ti bodo zagotovo sledili. Toda čim brutalnejši bodo, tem bolj bo jasno, da se vladajoči zavedajo, da so šibki. In da je ideja o demokraciji v njihovi državi bolj močna in bolj živa, kot bi si to sami želeli.

Postavlja pa se tudi vprašanje, kako se bo na kitajsko zatiranje demokracije odzvala EU. Le malo je namreč verjetno, da bo Peking brez ostrega odziva do svojih partnerjev v Evropi kaj veliko prijaznejši.

30 let po pokolu na Trgu nebeškega miru

V noči s 3. na 4. junij leta 1989 je kitajska armada zagrešila brutalen pokol nad protestirajočimi študenti, ki so od kitajske partije zahtevale reforme. Niso se zgodile. Študentje so bili razgnani ali pobiti. Pokol je veliko nelagodje prinesel tudi v tedanjo britansko kolonijo Hongkong, kajti takrat je že bilo dogovorjeno, da ta leta 1997 preide pod kitajsko upravo. Dogovor je sicer bil, da se ob tem politični sistem ne bo spremenil, v veljavi bi ostala liberalna demokracija s kapitalističnim gospodarskim sistemom. Slednji je to otoško mesto izstrelil med najbogatejša na svetu. To naj bi veljalo za vsaj petdeset let.

Pred pokolom so bili v Hongkongu prepričani, da tudi Kitajska ne bo ušla valu demokratizacije. Pokol je te sanje brutalno zatrl. Britanci so odšli, Kitajska pa je v svojo last dobila bogato kolonijo s političnim sistemom, ki ga nikoli ni razumela.

Svoboščine niso večne

Vsaj nekaj let so se v Pekingu dogovora držali. A jasno je, da jih ta demokratični tujek na njihovi južni obali moti in tudi ogroža. Zato so najprej poskrbeli, da ne more biti izvoljen nihče od kandidatov, ki ne dobi podpore kitajske partije. Hongkonžani tako svojega voditelja ne izbirajo več na neposrednih volitvah, temveč to delo opravijo elektorji, od katerih je večina propartijsko usmerjenih. Tako je na zadnjih volitvah zmagala Carrie Lam, ki drugače najverjetneje ne bi imela nobenih možnosti.

Prav pod njeno vladavino so se zgodili največji protesti v zgodovini Hongkonga. Ti sicer niso redkost, a na zadnjih je sodelovala kar četrtina prebivalcev tega pol avtonomnega kitajskega ozemlja.

Razlog zanje je bil novi zakon o izročanju osumljencev. Po njem bi namreč oblasti v Hongkongu morale izročati osumljence kaznivih dejanj kitajskih oblastem. Pri čemer je prebivalce mesta najbolj strah, da bi se zakon lahko uporabil za obračun s političnimi nasprotniki. Po večmesečnih protestih je bil zakon 15. junija umaknjen iz obravnave. Protestniki so dosegli pomembno zmago. A za kako dolgo?

Kajti voditeljica Carrie Lam ostaja na položaju. Popolnoma mogoče je, da bo čez nekaj časa s sprejemom zakona poskusila ponovno. A vseeno pa je partija morala narediti korak nazaj, kar se ne dogaja prav pogosto.

Erdogan je izgubil mesto, ki ga je pripeljalo na oblast

Boleč udarec pa je prejel tudi neki drugi, Evropejcem bližji avtoritarni sistem. Stranka AKP turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je izgubila ponovljene volitve v največjem turškem mestu. S 54 % podporo je na njih zmagal kandidat opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Ekremu Imamogluju. Razlika med kandidatoma je tako še nekajkrat večja kot na predhodnih, zaradi pritožbe razveljavljenih volitvah in znaša kar 800.000 glasov.

Evidentno ostaja, da si Erdgogan, kljub temeljitim čistkam po neuspelem državnem udaru ni uspel povsem podrediti opozicije. Po lokalnih volitvah njegova stranka ne nadzoruje dveh največjih in gospodarsko najmočnejših turških mest. Povsem mogoče je, da to pomeni tudi začetek njegovega počasnega zatona, saj je kljub nepošteni tekmi izgubil pomemben del oblasti.

Kako se bo EU odzvala na hegemonijo Kitajske

Nobena država ne vidi rada, da v očeh svojih in v očeh tujih državljanov izgleda kot diktatura. Zato skoraj vsaka od njih še vedno dopušča obstoj določenih demokratičnih institucij. Te so sicer bolj fiktivne narave, a prebivalcem še vedno omogočajo vsaj določen upor.

Prebivalci Hongkonga in Istanbula so jih izkoristili in vladajoča režima spravili v nelagodje.

Odziv Turčije bo najverjetneje v skladu z dosedanjim, nadaljevala se bo obstoječa represija, ki jo bodo EU in ZDA obvladovale z gospodarskimi sankcijami. Večja uganka je Hongkong. Kitajska partija je trenutno popustila. To ni v skladu z njeno navado. Takšno stanje bo v veljavi še nekaj mesecev, da se ljudje nekoliko pomirijo. A kako silovit bo odgovor? Bomo takrat na zahodu dopustili podrejanje demokracije in demokratičnih institucij ciljem kitajske partije? To bo v naslednjih letih zagotovo ena najpomembnejših tem evropske zunanje politike. Le malo je namreč verjetno, da se bodo v tujini obnašali drugače kot doma. ZDA jim tega zagotovo ne bodo dopustile. Pa EU? Se bo temu znala zoperstaviti?

13 KOMENTARJI

    • Slovenec kremenit
      Še vsaka ponujena roka je zmanjševala avtoritativnost!!! Desni je trenutni oblasti ne ponujajo!! Verjetno čakajo na svojo avtoritativnost! Takrat bo pa prav za tebe!!!

      • Igor,ta je dobra ! Še to je treba : desni naj ponujajo “roko” levo-levi vladi ! Da jo bo lahko ta “odsekala”.Bravo,Igor ! Ti si res “genij”!
        Do sedaj je desnica v DZ še preveč ponujala roko in pomoč.Rezultat je “zezanje”. Levo-leva vlada in koalicijski poslanci se obnašajo ošabno,prepotentno,avtoritarno.
        Levo-leva vlada naj s koalicijo “zavozi” Slovenijo. Ko bodo Slovenci to začutili in zaznali,potem so možni pravi ukrepi in ravnanje.
        Zakaj bi desnica morala “plačati” napake in zlo levo-leve koalicije ?

      • Tokrat boš že prestar in neuporaben, da bi bil zraven.

        Še dobro, da skrbno hraniš partijsko knjižico.

        Čez 28 let vse prav pride.

  1. Nasprotniki demokracije v EU postajajo trojanski konj totalitarnega obrata v svetu globalizacije. Delitev svetovnega gospodarstva na dva pola, omogoča diktatorjem državnega ali pa zasebnega kapitala, poostritev kontrole državljanov in vse več monopola. Je pa res, da kapitalizem brez demokracije ne more delovati, zato je njegov razvoj upanje, vse drugo pa ne.

  2. Po moje je zmotno misliti, da mora tajkunska vlada Slovenijo zavoziti, da bodo Slovenci začutili, kaj se dogaja. Slovenci, ki to začutijo se izselijo in kaj lahko ukrenejo od zunaj, če doma ostali še ne čutijo, ko začutijo pa gredo v tujino? Treba je ukrepati takoj, če ni že od “Depale vasi” prepozno in bo prepoizno vse bolj! Visoki oficir sl. vojske je imel prav, ko je menil, da bi morali posredovati, ko so priprli Janšo in mu nadeli orožarsko krivdo dejansjih prekupčevalcev v Mariboru itd..
    Od takrat: Z vsakimi volitvami, kjer slovenska pomlad ne dobi dvotretjineke večine, je Slovenija in slovenska kultura bliže koncu.
    To si zapomnite za vedno!!! Dragi mladi, DALI SMO VAM PRILOŽNOST IN JE NE IZKORIŠČATE. To začnete lahko obžalovati in boste obžalovali vse bolj, ko bo dokončno prepozno, dokončno prepozno za kulturo, socialo in standard dela ter zaslužka. Preganjanje, ki bo sledilo, bo veliko hujše kot tisto takrat, ker bi zopet zmagali, čeprav bi EU sprva rekla, da je bil v. državni udar…
    Risi bi odlično opravili svojo nalogo, sedaj pa rise, volkove, medvede in druge zveri uvažajo, da uničujejo slovensko kulturno krajino in vse, kar je na njej. Malo prispodobe ne škodi.

Dodaj odgovor za Teodor Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime