Protesti v Evropi niso enaki protestom v ZDA. In oboji niso enaki protestom v Sloveniji

Peter Jerman

Vir zajema slike: twitter
25. maja popoldan je v glavnem mestu ameriške zvezne države Minnesote policist Derek Chauvin aretiral temnopoltega Georgea Floyda, ki je med nasilno aretacijo umrl. Že naslednji dan so se v Minneapolisu začeli zbirati protestniki in protestirali proti policijskemu prekomernemu policijskem nasilju in rasizmu.

Na začetku mirni protesti so se hitro sprevrgli v nasilne nerede. Le nekaj tednov pozneje smo bili priča podobnim »Black Lives Matter« (BLM) protestom skoraj povsod v Ameriki, pa tudi v Zahodni Evropi.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Številni protesti po zahodno-evropskih prestolnicah so pokazali, da v Evropi še vedno obstajajo problemi, s katerimi se soočajo različne sodobne »manjšine.« Hitrost širjenja protestov in neredov je tudi pokazala, kako globalizirana je današnja politika.

Čeprav je tema protestov povsod enaka, pa zaradi tega ne smemo enačiti vzrokov teh protestov. Zato moramo ločiti med ameriškim tradicionalnim rasizmom in tistim bolj zadržanim, ki obstaja v Evropi.

V domačih kakor tudi tujih medijih in družabnih omrežjih smo lahko videli grozljive prizore iz ameriških mest in se čudili nad brutalnostjo policije in protestnikov. Toda, kar nas je še bolj presenetilo, je, da so se podobni protesti razširili v Zahodni Evropi. Nam Slovencem je to tuje, saj nimamo ne kolonialne niti sužnjelastniške zgodovine.

Združeno Kraljestvo, majhne ZDA v Evropi


V Evropi je Velika Britanija tista država, ki je najbolj primerljiva z ZDA. Na prvi pogled se zdi, da so se protesti tam pojavili zaradi zgodovinskih razlogov, tako kot v ZDA. To je do neke mere res, saj je Velika Britanija do petdesetih let 20. stoletja imela največji kolonialni imperij. Zato ima tudi ta država zgodovinski politični nahrbtnik.

Tudi tam smo lahko videli podiranje in oskrunjenje spomenikov, posvečenim (tudi kontroverznim) britanskim zgodovinskim osebnostim, pri katerih je bila v ospredju mestna in priseljenska mladina. Med oskrunjenimi spomeniki je bil tudi kip Winstona Churchilla, znanega zavzeniškega voditelja iz 2. svetovne vojne, ki mu očitajo, da je bil v začetku 20. stoletja kot mlad častnik vpleten v zločine nad Buri v Južni Afriki in kasneje tudi nad Iračani.

A protesti niso proizvod samo britanske zgodovine. V resnici so vzroki za proteste verjetno bolj sodobni in povezani s trenutno britansko vlado. Ta je, tako kot prejšnja slovenska vlada, podcenjevala pandemijo virusa COVID-19 in sledila švedskemu modelu pri obvladovanju pandemije, zaradi česar je postala njeno najhujše žarišče v Evropi.
Ena od posledic pandemije je tudi nezaposlenost, zlasti med mladimi v mestih in priseljenci, ki se je v zadnjih mesecih podvojila. Poleg tega ima konservativna vlada še težave z Brexitom, ki že vpliva na britansko gospodarstvo.

Ena od posledic pandemije je tudi nezaposlenost, zlasti med mladimi v mestih in priseljenci, ki se je v zadnjih mesecih podvojila. Poleg tega ima konservativna vlada še težave z Brexitom, ki že vpliva na britansko gospodarstvo. Vsi ti vzroki so zlasti v velikih mestih ustvarili precejšnje nezadovoljstvo z vlado, ki je le pred nekaj meseci slavila zgodovinsko zmago na parlamentarnih volitvah. Zdi se, da je bilo BLM gibanje le zadnja kaplja čez rob kozarca.

Neuspešna francoska integracija in belgijski boj s svojo zgodovino


Nepopularnost vlade je eden od vzrokov trenutnih protestov tudi v Franciji, vendar je tam gibanje veliko blizu resničnim vzrokom rasizma v francoski družbi, še posebej v policiji. Leta 2016 je v podobnih okoliščinah kot George Floyd med aretacijo francoske policije umrl Adama Traore, kar je že takrat povzročilo veliko nemirov.

Pravi izvor socialnih izzivov je neuspeh francoske integracije. Ne le, da Franciji ni uspelo izvesti integracije njenih migrantskih skupin, ampak ji ni uspelo doseči tudi njihove ekonomske integracije. Tako so v Franciji že od 70 letih prejšnjega stoletja ustvarjali podlago za današnje težave.

Treba je sicer priznati, da so bili protesti v Franciji tokrat bolj mirni, saj se država že dalj časa sooča z drugimi protesti. Najbolj znani primer je sicer iz leta 2005, kjer so se celotna migrantska delavska območja uprla policiji.

Podobni vzroki so prisotni v Belgiji, vendar imajo tam bolj izrazito zgodovinsko noto, saj je drugi belgijski kralj Leopold II konec 19. stoletja povezan z množičnimi zločini nad lokalnim prebivalstvom, v katerih je umrlo nekaj milijonov prebivalcev takratnega Belgijskega Konga, številni pa so bili pohabljeni.

V belgijskem primeru so lokalne desno-sredinske flamske oblasti v Antwerpnu same odstranile javen kip nekdanjega kralja in ga predstavile v muzej. Treba je tudi omeniti, da je v Bruslju takoj po protestih prišlo do ropanja trgovin, a jih je policija hitro umirila in preprečila njihovo širjenje.
Resda v Sloveniji nimamo nobenega kipa osebe, ki bi trgoval z sužnji ali kakršnega politika, ki bi zatiral temnopolte državljane Slovenije. Imamo pa še vedno kipe starega režima, ki je podobne zločine izvajal nad Slovenci.

Slovenski protesti niso povezani s tem globalnim trendom


Čeprav je majhna skupina ljudi tudi pri nas protestirala pred ameriškim veleposlaništvom, pa imajo naši kolesarji drugačno demografsko in politično sestavo kot BLM protestniki. Pri nas so sicer tudi nekateri mladi, a smo videli tudi precej starejše protestnike, ki so iz večinoma bolje situiranih družin. Petkovi kolesarski shodi so očitno bolj ideološko kot pa socialno motivirani. Kolikor smo lahko videli,  je policija v Sloveniji bolj umirjena in profesionalna.

Če bodo tudi pri nas začeli odstranjevati kipe, imamo za te aktivnosti več primernih kandidatov. Resda v Sloveniji nimamo nobenega kipa osebe, ki bi trgoval z sužnji ali kakršnega politika, ki bi zatiral temnopolte državljane Slovenije. Imamo pa še vedno kipe starega režima, ki je podobne zločine izvajal nad Slovenci.

Čeprav to ni blizu aktualnih ameriških trendov, lahko spomnimo, da imamo v Sloveniji še vedno kipe Tita, čigar režim je med drugim obsojal in zatiral homoseksualce in druge pripadnike LBTQ+ skupin. Vendar, kot  rečeno, trenutni slovenski protestniki niso del globalnega gibanja, zato bodo ti kipi zelo verjetno ostali nedotaknjeni.



Protesti v Evropi niso enaki protestom v ZDA. In oboji niso enaki protestom v Sloveniji (podcast, Peter Jerman)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki