Protesti se širijo po Evropi: v Bruslju razbijali elitne trgovine, v Londonu policijo pognali v beg (video)

vir: youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Protestniško gibanje in z njim povezano ropanje, ki že dva tedna divja po Združenih državah Amerike, se je razširilo tudi v Zahodno Evropo. Tisoči protestnikov so protestirali v evropskih mestih, kjer tudi ni šlo brez nasilja in vandalizma, hkrati pa je vsaka zahodnoevropska država našla svojega »Geogrea Floyda«. Protestniki so se tudi uprli ukrepom za omejevanje epidemije.

Medtem v Ameriki nekateri politiki že izpolnjujejo zahteve protestnikov. Newyorški župan Bill de Blasio je napovedal zmanjšanje sredstev za policijo, mestni svet Minneapolisa namerava svojo kar razpustiti.

"Politično nekorekten" članek z naslovom »Tudi zgradbe so pomembne«, ki je vseboval kritiko vsesplošnega uničevanja posesti v času protestov, pa je s položaja odnesel urednika Filadelfijskega Inquirerja. S pisanjem naj bi namreč užalil temnopolte sodelavce.

Po dveh tednih divjanja protestov v ZDA so se ti razširili tudi po Evropi, predvsem zahodni. Protestniki so protestirali proti rasizmu, ki je po njihovem mnenju prisoten tudi na Stari celini. S protesti so želeli tudi izraziti podporo gibanju #BlackLivesMatter (Življenja črncev so pomembna), ki je zalet dobilo s smrtjo temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu v ponedeljek 25. maja letos.

Protesti v Belgiji so se končali z ropanjem in spopadi s policijo, ta je posredovala z vodnim topom


Več tisoč protestnikov se je zbralo v Bruslju pred palačo ministrstva za pravosodje. Čeprav protest zaradi omejevalnih ukrepov ni bil dovoljen, je bil toleriran s strani mestnih oblasti, kar so dali vedeti v naprej. Večina protestnikov je tudi nosila maske, a vzdrževanje razdalje je bilo zaradi množice praktično nemogoče. Večina protestnikov je bila oblečenih v črno.

Kot pravi Anna, ki ni želela razkriti svojega priimka, je rasizem prisoten tudi v Evropi, ne le v ZDA, kar naj bi se kazalo pri diskriminaciji pri iskanju stanovanja, zaposlitve in dodatnih policijskih pregledih. Belgijci protestirajo tudi zaradi svojega »Georgea Floyda«, gre za Adila iz Maroka, ki je umrl med begom pred policijo.

Čeprav so se demonstracije začele mirno, so protestniki nato napadli policijo, metali vanje kamenje, zažigali smetnjake in avtomobile ter začeli z ropanjem luksuznih trgovin v središču Bruslja. Policija je nasilne protestnike razgnala z vodnim topom, aretirali so 150 ljudi.


V Londonu protestniki dosegli bližino premierjeve rezidence, 14 policistov ranjenih


Protestniki so se zbrali tudi v Londonu. Kot v večini drugih evropskih prestolnic so protestirali pred Ameriškim veleposlaništvom ter parlamentom.

Tudi v Londonu je bilo nekaj demonstracij mirnih, protestniki pa so napadli policijo v bližini domovanja britanskega premierja Borisa Johnsona, kjer policija nanje ni bila pripravljena, zato tudi niso imeli ustrezne zaščitne opreme. Vsaj 14 policistov je bilo poškodovanih v spopadih s protestniki, ena policistka je padla s konja.



Britanska ministrica za notranje zadeve Priti Patel je protestnikom odsvetovala združevanje zaradi pandemije: »Razumem željo ljudi, da izrazijo svoje mnenje in imajo pravico do protesta, ampak razumeti je treba, da smo sredi pandemije. Vsem, ki želite protestirati pravim, prosim, ne. V tem trenutku moramo javno zdravje postaviti na prvo mesto.« Protesti so ptoekali tudi v drugih Angleških mestih.


Klečali 8 minut in nato skandirali – protesti v Evropskih mestih kljub omejevalnim ukrepom


V Franciji se je po oceni policije zbralo 23.300 protestnikov, od tega 5.500 v Parizu, kljub temu, da v mestu še vedno velja prepoved zbiranja za skupine nad 10 oseb, zaradi epidemije koronavirusa. Policija je zato zaprla ulico v bližini ameriškega veleposlaništva.

Francozi imajo tudi svojo ikono. Temnopolti priseljenec Adama Taore je pred štirimi leti umrl v priporu v severnem Parizu.

Protesti so potekali tudi v Rimu, Berlinu, kjer se je zbralo okrog 15.000 ljudi ter drugih nemških mestih z nekaj sto do nekaj tisoč udeleženci, Madridu, nekaj sto ljudi se je zbralo celo v Budimpešti.

Večinoma so v tišini klečali 8 minut na tleh (kolikor je na Georgeu Floydu klečal policist), nato pa skandirali gesla kot so »George Floyd je tu«, Stop rasizmu« in Življenja temnopoltih štejejo.

Protestniki so poškodovali tudi več spomenikov, med drugim spomenik Winstona Churchila in belgijskega kralja Leopolda II. Medtem ko je Leopold II med drugim s svojim vladanjem odgovoren za smrt vsaj 10 milijonov Kongolcev, so Churchillu dan po obletnici izkrcanja v Normandiji z glasnim vzklikanjem očitali rasizem, ter na njegov kip s sprejem napisali "rasist".


V Ameriki gredo ukrepi v smer zmanjševanja ali celo ukinjanja policije


Protesti se nadaljujejo v ZDA, medtem pa nekateri politiki že izvajajo ukrepe, zahtevane s strani protestnikov. Newyorški župan Bill de Blasio je oznanil, da bo zmanjšal sredstva namenjena policiji in jih namenil socialnim službam. Te naj bi z aktivnimi politikami »ozdravile« rasno diskriminacijo in poskrbele za boljši razvoj najrevnejših sosesk.

Po njegovih zagotovilih bo policija tudi z zmanjšanimi sredstvi lahko ohranjala red in uveljavljala zakon. Zahteva po prenehanju financiranja policije je namreč ena izmed zahtev, ki jih postavljajo protestniki v ZDA.

V Minneapolisu, epicentru protestov in lokaciji smrti Georgea Floyda, je mestni svet z 9 glasovi za in 4 proti napovedal razpustitev tamkajšnje policije, napovedali pa so tudi vrsto drugih policijskih reform, med drugim prepoved davljenja kot obliko prisile, ki jo lahko uporabi policist.

Kandace Monthgomery, predstavnica gibanja Black vision je pozdravila odločitev svetnikov in pri tem povedala »Da je trajalo predolgo in terjalo preveč smrti, da smo prišli do tu.«

Svetniki so napovedali »nov model javne varnosti«, pri čemer še ni jasno, kakšen ta model bo. Napovedujejo strategijo usmerjeno v skupnost. trenutni sistem je bil po mnenju svetnika Alondre Canoja »nepopravljiv, zato je treba končati trenutni policijski sistem.«

Razpustitvi policije zaenkrat nasprotuje župan Minneapolisa, Jacob Frey, s čimer si je nakopal jezo množice protestnikov.

Odpuščen urednik Filadelfijskega Inquirerja, ker je bil naslov članka neprimeren


Urednik časopisa Filadelfijski Inquirer Stan Wischnowski je bil prisiljen odstopiti po protestu temnopoltih kolegov zaradi naslova članka »Stavbe so tudi pomembne« (Biuldings matter too). Gre za parafrazo slogana Življanja temnopoltih so pomembna, ki ga uporabljajo protestniki na ulicah ameriških mest.

Wischnowski je z naslovom in člankom želel opozoriti na uničevanje javne in zasebne lastnine ter ropanje, ki ga izvajajo protestniki. Založnica časopisa Lisa Hughes je ob tem dejala, da je neprimerno primerjanje uničevanja posesti z ubijanjem temnopoltih s strani policije. Časopis pa bo v prihodnje naslovil tudi »problem različnosti« v svojih vrstah.

KOMENTAR: Peter Merše
Ukrepi, ki bodo še poglobili težave, ki naj bi jih reševali
Ameriška politika se odziva na proteste, a zdi se, da bodo z ukrepi dosegli ravno nasprotno. Zmanjšanje financiranja policije namreč pomeni tudi simbolno znižanje vrednosti poklica policista, ki je v teh protestih v veliki meri neupravičeno pavšalno osovražen, mnogi nedolžni policisti pa deležni šikaniranja in napadov. Krčenje policije pa bo dolilo olja na ogenj kaosu in vladavini tolp v depriviligiranih okoljih, kar povečuje neenake možnosti, navzven pa podžiga rasistične predsodke. Dodatno »kastriranje« policije in namenjanje denarja »družbenim projektom« in »boju proti rasizmu« pa si verjetno upravičeno lahko prevedemo v bogato financiranje levičarskih nevladnikov brez rezultatov, česar smo dobro vajeni tudi v Evropi. Natančneje, v tako imenovanih "razvitih liberlanih demokracijah", medtem ko države srednje in vzhodne Evrope tovrstnih težav nimajo in njihove prestolnice te dni ne gorijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike