Okrog dvesto vznemirjenih krajanov Škofij je danes protestiralo zaradi namere Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), da v stavbo sredi vasi vseli petdeset beguncev.
V kraju z malo več kot tisoč prebivalci naj bi tako po Ljubljani in Mariboru nastala tretja integracijska hiša v Sloveniji, namenjena ljudem, ki jim je bila odobrena mednarodna zaščita.
Koprski župan Boris Popovič je za namero ministrstva vedel že nekaj časa, vendar je o tem molčal, vse do sedaj, ko se je intenzivno postavil na stran krajanov.
Prvi tujici naj bi se v hišo, kjer je mogoče nastaniti od 30 do 50 ljudi, vselili že v drugi polovici marca. Predvidena lokacija je v strogem centru vasi ob trgovini, lekarni in cerkvi. V glavnem naj bi bile to družine z otroki, ki bi v integracijski hiši lahko živele eno leto in si v tem obdobju olajšale prve korake na poti k samostojnemu življenju in integraciji v slovensko družbo.
Hiša, ki naj bi zdaj sprejela prebežnike z vojnih območij, je bila nekoč hostel, še pred tem pa, kot znajo povedati domačini, bordel, ki so ga kmalu po začetku delovanja neznanci zažgali. Novi lastnici sta po temeljiti prenovi poskusili s hostlom, ki pa ni nikoli zares zaživel.
Popovič novico držal zase. Sedaj odločno na strani vaščanov.
"O možnosti vzpostavitve integracijske hiše na območju Krajevne skupnosti Škofije smo novembra lani obvestili Mestno občino Koper, sredi februarja 2017 pa smo jih obvestili, da je pogodba o najemu objekta na območju Krajevne skupnosti Škofije v zaključni fazi," so krajanom, ki jih je torkova novica o prihodu novih sosedov neprijetno presenetila, sporočili z notranjega ministrstva.
Ministrstvo je pričakovalo, da bo Občina Koper o tem krajane obvestila, a v Popovičevi administraciji so molčali vse do danes.
Zato se je na teren podal sekretar MNZ Boštjan Šefic in predsedniku KS Škofije Edmondu Gašparju izrazil pričakovanje, da bo bivanje beguncev za lokalno skupnost čim manj opazno in obremenjujoče. A obenem naj bi aktivno sodelovala v procesu integracije, saj je to edina formula za uspeh.
Gašpar je bil ideji naklonjen in je poudarjal pomen sprejemanja beguncev in migrantov, a kmalu je lahko spoznal, da večina krajanov ne deli njegovega prepričanja. Ustanovili so namreč civilno iniciativo.
V središču vasi in v tej stavbi naj bi naselili tujce
Zato je sklical izredno sejo KS, na kateri so bili svetniki soglasno proti nastanitvi beguncev v njihovem kraju, obenem pa so izrazili podporo ustanovljeni civilni iniciativi, ki je že prvi dan zbrala preko 500 podpisov krajanov.
Izbruh zadeve v javnosti pa je očitno prebudil tudi odgovorne na MO Koper. V četrtek in petek so namreč krajani Škofij v poštne nabiralnike prejeli pismo župana Borisa Popoviča (na spodnji sliki) in posebej zapisnik seje sveta KS Škofije.
Za povečavo KLIKNITE na sliko
Letak sporoča, da "tako Mestna občina Koper kot župan Boris Popovič ostro nasprotujeta vzpostavitvi integracijske hiše za osebe s priznano mednarodno zaščitno (beri: begunce) na lokaciji v središču Škofij, ki jo je brez soglasja občine izbralo MNZ. V nadaljevanju še lahko preberemo, da je namera namestitve beguncev v objektu nekdanjega hostla v središču Škofij ne samo neracionalna ampak tudi škodljiva izbira.
V prihodnjem tednu bo bržkone jasno ali integracijsko hišo v središču Škofij čaka kaj manj klavrna usoda kot sta jo doživela hostel in bordel.
.
Zakaj jih niso nastanili na Debelem rtiču?
V letaku MO Koper krajanom je na MNZ naslovljeno javno vprašanje, zakaj so si premislili in oseb s priznano mednarodno zaščito niso nastanili na Debelem rtiču, kjer imajo vsa potrebna soglasja in namestitvene kapacitete.
Slednje je zanimalo tudi nas. Z MNZ so nam sporočili, da tamkajšnji počitniški dom MNZ držijo v rezervi kot lokacijo za namestitev prosilcev za azil, če bi ponovno prišlo do množičnejšega prihoda le-teh v Slovenijo.
Te kapacitete torej niso namenjene za osebe, ki jim je mednarodna zaščita že dodeljena in potrebujejo ustrezno integracijsko okolje.
KOMENTAR: Uredništvo
Integracija je mogoča, a na razpršen način
Za vse begunce z vojnih območij, ki so po temeljitih preverjanjih prejeli mednarodno zaščito, je, kot velevajo zakon in mednarodne konvencije, potrebno poskrbeti.
Prizadevanja notranjega ministrstva so zato povsem logična in razumljiva, a pri tem ne smejo pozabiti na lokalno politiko in njene zakonitosti. Ministrstvo bi lahko predvidelo, da vzpostavitev integracijskega centra v KS Škofije, ki je v nenehni napetosti z MOK, ne bo potekalo brez zapletov.
Ključna stvar pri integraciji prišlekov v novo okolje je njena uspešnost in učinkovitost, katere ni brez tega, da so lokalne oblasti, krajani in sosedje na to pripravljeni.
Prav zato uspešno integracijo omogoča njena razpršenost, kar pomeni, da se število tujcev prilagodi velikosti in značilnostim okolja, v katerega se naj bi s čim manj problemi vključili.
V primeru kraja kot so Škofije to pomeni dve, največ tri družine. Le tako bodo te v okolju lepo sprejete, brez prevelikega odpora in nasprotovanja.
Glede na to, da so v Sloveniji lani odobrili le okrog 170 prošenj za azil, dolgoročno pa jih ni za pričakovati več kot nekaj tisoč, sledenje principu razpršenosti ne bi smelo predstavljati večjih težav. Pri tem so najprimernejša mesta, kjer se zaradi velikega števila živečih na manjšem prostoru sosednje med seboj niti dobro ne poznajo.
V primeru Škofij bode v oči tudi dejstvo, da gre za zaseben objekt. Ugibanja mnogih, čemu se tujcev z odobreno mednarodno zaščito ne namesti v številna prazna državna stanovanja, kar ne bi povzročalo dodatnih stroškov za davkoplačevalce, so zato na mestu.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.