Protest, ki so vam ga, v dobro potrošništva, zamolčali

vir: instagram solski.strajk
POSLUŠAJ ČLANEK
Nakup, nakup, uboga gmajna se je glasil naslov protesta, ki so ga Mladi za podnebno pravičnost organizirali na v času prižiga lučk na Prešernovem trgu.

S protestom so želeli opozoriti na komercializacijo praznikov, ki ločuje trgovske delavce od njihovih družin v prazničnih dneh in vzpodbuja nesmiselno obdarovanje z darili, ki so pogosto sama sebi namen in vodijo v ustvarjanje ogromnih količin odpadkov.

Da je nakupovalna mrzlica realna se je lahko prepričal vsakdo, ki je včeraj obiskal kakšen trgovski center.

Protest so, ne po naključju organizirali na četrti petek v novembru, ki je znan tudi kot največji potrošniški praznik na svetu – črni petek, ki bi ga lahko poimenovali kar »Velika noč potrošništva«. Črni petek je tako kot večina komercialnih praznikov k nam prišel iz Združenih držav Amerike. Kljub temu, da je pri nas razširjen šele nekaj let, ga že »praznujejo« skoraj vsi trgovci.



Izvor »praznika«

V Združenih državah Amerike na četrti četrtek v novembru praznujejo Zahvalni dan (Thanksgiving day), ki je eden redkih, za večino Američanov dela prostih dni v letu. Črni petek pa je petek po zahvalnem dnevu. Kot otvoritev sezone božičnega nakupovanja se tradicija začenja že v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ko je med trgovci veljal gentelmenski dogovor, da do  zahvalnega dne ne začenjajo božičnih razprodaj.

Kljub temu se je ime črni petek uveljavilo šele leta 1966. Takrat je izraz prvič uporabila policija v Filadelfiji, ki je z njim označila prometni kaos, ki je zaradi nakupovalne mrzlice nastal v mestu, da bi vzpodbudila prebivalce, da bi se izognili nakupovalni mrzlici.

Pred tem je izraz črni petek označeval zlom newyorške borze 24. septembra 1869. Zaradi negativne konotacije imena, so si trgovci nekaj časa prizadevali, da bi dan preimenovali v »Big Friday« (velikanski petek) vendar se ime ni prijelo. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je ime dokončno uveljavilo, označujejo z njim tudi domnevni vzpon iz rdečih v črne številke za trgovce. Mrzlica je zadnja leta tako velika, da se je črni petek razširil na ves vikend ter naknadno razširil še na Cyber monday, ponedeljek po črnem petku, ko imajo največje popuste spletni trgovci elektronike.


Črni petek in suženjstvo


Čeprav je informacija, ki zadnja leta kroži po internetu, da naj bi črni petek izviral iz dražb sužnjev na ta dan, netočna, pa povezava s suženjstvom ni tako napačna. Nakupovalna mrzlica je namreč iz leta v leto večja, prav tako pa tudi iznajdljivost trgovcev. Ti so trgovine začeli odpirati že ob polnoči, od leta 2013 pa nekateri celo že na Zahvalni dan popoldne, s čimer mnogim družinam jemljejo še enega redkih dni, ki ga lahko preživijo v krogu najbližjih. To velja tako za uslužbence prodajaln, kot tudi za kupce, ki v želji po ugodnih ponudbah celo taborijo pred trgovinami in čakajo na njihovo odprtje, da bi dobili najboljše ponudbe.

Da je dan, ki ga tako ne preživijo v krogu najbližjih v resnici vržen stran, kažejo tudi podatki, da večina trgovin cene tik pred črnim petkom dvigne, da so popusti videti večji, največje popuste pa obesijo na izdelke, ki so že iz mode, zastareli ali pa jih iz drugih razlogov večina kupcev ne bi kupila. Nekateri proizvajalci, predvsem elektronike, pa za črni petek celo izdelujejo izdelke slabše kakovosti kot sicer, kar razkriva še večjo bedo živčnega prerivanja pred trgovinami.

Bojkot črnega petka in njegovih bojkotovalcev


Ravno zaradi velike družbene in okoljske škode, ki jo povzroča nakupovalna mrzlica, pa se v zadnjih letih pojavlja vse več pozivov k bojkotu črnega petka v obliki dneva brez nakupovanja. Mnoge ozaveščene skupine na ta dan organizirajo izmenjevalnice rabljenih oblačil in drugih predmetov ter jim tako dajo novo vrednost. V več mestih organizirajo tudi proteste, ki opozarjajo na problematiko potrošništva.

Z organiziranjem protesta in opozarjanjem na probleme komercializacije praznikov so se temu gibanju letos prvič pridružili tudi mladi za podnebno pravičnost. S protestom z naslovom Nakup, nakup uboga gmajna so želeli opozoriti na to, da ima komercializacija praznikov tudi zamolčano posledico ukradenih praznikov delavcem v proizvodnji in prodaji, ki si ravno v tem času primorani delati nadure in pritisku na okolje z velikimi količinami odpadkov v obliki pretiravanja z nakupovanjem in nepotrebnimi darili, ki na koncu končajo v smeteh. Naslov najbrž ni naključna referenca na kmečke upore v 16. stoletju na slovenskem.



 










View this post on Instagram



















 

🎁 Nakup, nakup, uboga gmajna! 🛍🛒. . Na današnji najbolj črni petek, 29.11.2019, smo Mladi za podnebno pravičnost ob 17:15 z množično podporo več tisoč državljanov izvedli nujno kritično intervencijo v javnem prostoru. “Nakup, nakup uboga gmajna!” je slogan, ki kot naša akcija izraža nestrinjanje s komercializacijo praznikov (ki naj bi bili v prvi meri namenjeni preživljanju kvalitetnejšega časa v krogu družine in nam dragih oseb) ter izpostavlja tudi zamolčano posledico teh prazničnih dni - nakupovalna mrzlica marsikateremu delavcu namreč te praznike ukrade, saj jih mora veliko v tem času delati bodisi v proizvodnji bodisi v prodaji. Prav tako želimo poudariti, da pretirana poraba in s tem povezano nesmiselno obdarovanje s predmeti, ki so na koncu sami sebi namen, vodita v ustvarjanje ogromne količine odpadkov, s čimer povsem nepotrebno obremenjujemo okolje, ki pa ga konec koncev pred kolapsom ne bo rešila nobena oglaševalska kampanja. #solskistrajk #ClimateActionDay #podnebnistrajk #podnebništrajk #šolskištrajk #podnebnakriza #fridaysforfuture #mladizapodnebnopravičnost #mzpp


A post shared by Mladi za podnebno pravičnost 🌍 (@solski.strajk) on






Zanimivo pa je, da je bil protest, ki ima bistveno konkretnejše sporočilo kot siceršnji »podnebni štrajki« bistveno manjšo odmevnost v slovenskih medijih. Ti so bolj kot protest pokrivali vzdušje v nakupovalnih središčih in prižige lučk.





https://www.youtube.com/watch?v=KPgmgQxmUfU&t=17s

KOMENTAR: Peter Merše
Ko gre za denar, pozabijo na vse vrednote
Protest Nakup, nakup uboga gmajna kaže, da se tudi mladi, ki sicer ob petkih protestirajo proti neukrepanju zoper podnebne spremembe, še stik z realnostjo. Z bojkotom razprodaj na črni petek namreč kot posamezniki za okolje lahko naredimo bistveno več kot s protestiranjem zoper podnebne spremembe. Zanimivo pa je, da medijev to ne zanima. Očitno imajo v ozadju agendo, ki je prej kot ekološke, ideološke narave. Ko so protesti v skladu z lubenica zeleno politiko levičarjev, so jih polne naslovnice, ko pa opozarjajo na konkretne probleme, ki bi lahko ogrozili profite veletrgovcev, pa jih boste le stežka zasledili v glavnih medijih. Je pač bolj pomembno pogledati utrip v veleblagovnicah in prižig lučk v skoraj vsaki slovenski vasi. V izmenjevalnicah rabljenih oblačil in preživljanju praznikov v krogu družine namreč ni ne profita, ne možnosti nadzora množic, česar se verjetno medijski botro dobro zavedajo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30