Prosilci za azil zdaj glavni "švercarji" migrantov v EU. Med organizatorji tudi Slovenci

Foto: PU Celje
POSLUŠAJ ČLANEK
Tihotapljenje ljudi čez schengensko mejo v Evropsko unijo je postal posel, dobičkonosnejši od tihotapljenja drog. Vodijo ga velike mednarodne kriminalne združbe. Del ene izmed njih so z včeraj zaključeno preiskavo in prijetji na območju PU Celje oslabili slovenski kriminalisti.

Za kazniva dejanja v zvezi z organizacijo prepovedanega prehajanja meje bodo ovadili 10 državljanov Slovenije, stanujočih na širšem območju Celja, ki so organizirali ilegalne prehode na relaciji Hrvaška-Slovenija-Italija. 

Izvajalci so bile osebe s socialnega dna, tudi odvisniki od drog, večinoma pa državljani tretjih držav, ki so pridobili ali pa so v postopku pridobivanja statusa mednarodne zaščite, kot so na današnji novinarski konferenci povedali policisti. 

Z novinarske konference PU Celje


Osumljenci, stari od 22 do 37 let, so od konca lanskega leta do avgusta letošnjega leta, v sodelovanju z drugimi storilci, ki policiji še niso znani, vodili del mednarodne kriminalne združbe, ki je delovala z namenom prevažanja nezakonitih migrantov iz Hrvaške preko Slovenije v Italijo. Slovenska, hrvaška in italijanska policija so prestregle 279 takšnih migrantov, večinoma državljane Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Indije in Kitajske.

Za prevoznike so uporabljali osebe s socialnega dna in tudi odvisnike od drog. Migrante so prevažali v avtodomih in tovornih prostorih kombiniranih vozil. Kar nekaj teh prevoznikov oz. voznikov ni imelo veljavnega vozniškega dovoljenja. V zadnjem času so v svojih aktivnostih postajali vse bolj predrzni in brezkompromisni v smislu nevarne vožnje, velikega števila migrantov, natrpanih v vozilih.

V avgustu je tako bilo že 6 primerov, kjer so tihotapci v kombiniranih vozilih tihotapili med 31 in 45 migrantov. Eden je v avtodomu za 6 oseb prevažal 24 migrantov.

Eden izmed osumljencev oborožen, našli tudi droge


Policija je včeraj izvedla hišne preiskave na sedmih mestih v Celju, Žalcu in Velenju. Eden izmed osumljencev je bil v času aretacije oborožen s pištolo, eden izmed organizatorjev tihotapstva pa je to počel v času prestajanja zaporne kazni, ki jo je prestajal zgolj ob vikendih. Pri vseh osumljencih gre za stare znance policije, poznane tudi iz drugih kriminalnih dejanj.

10 osumljenih oseb je starih od 22 do 37 let in so državljani Slovenije. Osumljeni so 16 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države ter v dveh primerih kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preprodajali so namreč manjše količine heroina, kokaina in konoplje.

Štiri osebe so pridržali, druge izpustili na prostost. Ene osebe niso našli in je po njihovih podatkih v tujini.

Prevozniki so za prevoz migranta prejeli od 250 do 500 evrov na osebo. Migrant pa je organizatorju za ta del Balkanske poti plačal tudi 2.000 do 3.000 evrov na osebo.

Vse več tihotapstva čez mejo


V policiji poudarjajo, da v zadnjem obdobju zaznavajo povečano problematiko delovanja kriminalnih družb pri nezakonitih migracijah na balkanski poti.

Sprovajalci, oziroma prevozniki so velikokrat državljani tretjih držav, ki so že pridobili ali so v postopku pridobivanja statusa pri državah Evropske unije. Kot enega od načinov izogibanja prijetju uporabljajo predhodnice.

Od januarja do julija 2019 se je, glede na lansko primerljivo obdobje, 45 odstotkov več kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim prestopom meje. Za 317 odstotkov se je povečalo število izvršitvenih oblik tihotapljenja v okviru kriminalne združbe in za 64 odstotkov tihotapljenje, kjer je pridobljena premoženjska korist.

Slovenska policija je letos v povezavi s tihotapljenjem ljudi čez mejo obravnavala 192 dogodkov, v katerih je bilo prejetih 273 sprovajalcev, od tega 246 tujcev in 27 slovenskih državljanov. Največ so jih ujeli na območju PU Koper (108 tihotapcev), nato PU Novo mesto (55 tihotapcev) in PU Ljubljana (47 tihotapcev).

Zoper 223 tihotapcev je bil odrejen sodni pripor.


Policija je od 1.1. 2019 do 26.8. obravnavala 9.256 ilegalnih prehodov državne meje, kar 62,4 % več kot lani. Na podlagi sporazumu o vračanju so na Hrvaško uspešno vrnili 6.223 oseb.

Letos so sprejeli 3.255 izraženih namer oddaje prošnje za mednarodno zaščito. Policija še naprej opozarja na zlorabo azilnih postopkov, kar je utečena praksa tihotapcev oseb.

SLS bi vsak nezakonit prehod meje kaznovala z letom do dveh zapora in denarno kaznijo

Slovenska ljudska stranka predlaga spremembo kazenskega zakonika tako, da se v 308. členu kot kaznivo dejanje obravnava vsak nezakonit prehod meje in ne ne le nasilni prehod ali prestop meje z oborožitvijo.

Sredstvo je v prvi vrsti klasifikacija vsakega nezakonitega prehoda kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom od 1 do 2 let in denarno kaznijo.

Pri tem je Marjan Podobnik na novinarski konferenci poudaril, da SLS v ničemer ne spreminja svojega odnosa do beguncev, posebno do mater z otroki in starejših, ki prihajajo iz vojnih območij, za katere je potrebno v celoti ustrezno poskrbeti.





KOMENTAR: Uredništvo
Kriminalne aktivnosti na schengenski meji so, ob zdravstvu, najbolj uspešno prikrivana tempirana bomba Šarčeve vlade
V relativnem ugodju zmerne gospodarske rasti večina Slovencev živi v mehurčku izkustvenega vsakdana, v katerem ne dojema resničnih problemov v naši državi, ki lahko v vsakem trenutku izbruhnejo na nacionalni ravni. Slednje je (za zdaj) velika sreča pasivne, skorajda brezbrižne vlade Marjana Šarca, ki sicer na videz izvaja določene postopke, ki pa imajo v realnosti bolj malo haska. Dokaz za to je drastično povečana kriminalna aktivnost na južni meji, ki je, na nesrečo Slovenije, tudi schengenska meja Evropske unije. Na nesrečo zato, ker ima naša nesposobnost učinkovitega varovanja meje ter nezmožnost ureditve liberalno zastavljene in zlorabljane azilne zakonodaje, vpliv na celoten sistem mobilnosti znotraj EU. Postavljanje ograj s strani Avstrijcev in zdaj še Italijanov v tem smislu niso poteze fašistoidnih vlad, kot nam prikazujejo naši osrednji mediji, temveč razumljiva zaščitna reakcija sosednjih držav, ki jih skrbi lastna varnostna situacija. In razprave na Švedskem ob grozovitem umoru v povsem spremenjenem Malmöju, kjer je član ene izmed tolp sredi ulice v glavo ustrelil 31-letno mamico, ki je v naročju držala dojenčka, gredo prav v smer ugotavljanja, da prestop nezadostno varovane schengenske meje pomeni prosto pot čez celoten kontinent brez policijskih kontrol. Nesposobnost Slovenije, da ustrezno zavaruje schengensko mejo, ima tako za našo državo vse bolj negativne mednarodne posledice. Pri tem je še najmanj kriva policija, ki se v danih okoliščinah trudi po najboljših močeh. A kaj, ko ima proti sebi s strani leve oblasti silovito podprte aktiviste nevladnih organizacij ter organizirane kriminalne združbe, ki iz tragedij ljudi in naše naivnosti delajo izjemno dobičkonosen posel.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike