Proračunski prihodki ostajajo na rekordnih ravneh, a tudi državna potrošnja
POSLUŠAJ ČLANEK
Dobri gospodarski kazalci so se nadaljevali tudi v letu 2019. Kljub nekaterim negativnim gospodarskim napovedim javne finance trenutno izkazujejo presežek.
Tega se je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta nabralo za 304 milijone evrov. Največje zasluge za to lahko, ob pretvorbi kriznega zvišanja DDV v stalni proračunski vir in dviga davka na dohodek pravnih oseb, pripišemo dobremu poslovanju podjetij in večji porabi ljudi.
Drava z davki torej uspešno žanje presežke opravljenega v gospodarstvu.
Prihodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 višji za 1,4 odstotka in so v prvih 11 mesecih letošnjega leta znašali 9,17 milijarde evrov. Še močneje pa so se povišali njegovi odhodki, za 6,5 odstotka in oziroma na 8,87 milijarde evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka, in konec novembra znašali 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka, na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV-ja pa za 3,8 odstotka, na približno 3,58 milijarde evrov. Na finančnem ministrstvu te rezultate pripisujejo dobremu poslovanju podjetij in rasti porabe.
Nadaljuje se obdobje zmerne inflacije, ta je letos znašala 1,9 %. Po podatkih SURS so nanjo najbolj vplivale višje cene hrane, ki so se v enem letu zvišale za 3,5 odstotka. Storitve so se podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Decembra so bile cene v mesečni primerjavi nižje za 0,1 odstotka.
Ob pregledu porabe močno bode v oči veliko povečanje odhodkov državnega proračuna. To je v veliki meri povezano z dvigom plač v javnem sektorju. Vendar se je del tega povišanja že prelil v javno porabo, zato je del tega povišanja treba iskati tudi v višjih prihodkih proračuna. Sredstva za plače, ki jih financira državni proračun, so se tako v obravnavanem obdobju zvišale za 6,8 odstotka na 1,57 milijarde evrov.
K rekordno visokim proračunskim odhodkom pomembno prispeva dejstvo, da davčne stopnje ostajajo na predkrizni ravni. Če je med krizo povišana stopnja DDV v državni proračun ob uvedbi prinesla dodatnih 250 milijonov evrov, je zdaj ta znesek za približno 100 milijonov evrov višji in znaša približno 350 milijonov evrov.
Tudi letos ni prišlo do uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač, zato je država s te postavke pobrala za približno 70 milijonov oziroma za 6,1 odstotka več prihodkov kot prejšnje leto. Ta znesek bi bil še mnogo višji, če se ne bi vlada sprejela odločitve, da je lahko del regresa neobdavčen.
Tega se je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta nabralo za 304 milijone evrov. Največje zasluge za to lahko, ob pretvorbi kriznega zvišanja DDV v stalni proračunski vir in dviga davka na dohodek pravnih oseb, pripišemo dobremu poslovanju podjetij in večji porabi ljudi.
Drava z davki torej uspešno žanje presežke opravljenega v gospodarstvu.
Prihodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 višji za 1,4 odstotka in so v prvih 11 mesecih letošnjega leta znašali 9,17 milijarde evrov. Še močneje pa so se povišali njegovi odhodki, za 6,5 odstotka in oziroma na 8,87 milijarde evrov.
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka, in konec novembra znašali 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka, na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV-ja pa za 3,8 odstotka, na približno 3,58 milijarde evrov. Na finančnem ministrstvu te rezultate pripisujejo dobremu poslovanju podjetij in rasti porabe.
Decembra 0,1-odstotna deflacija
Nadaljuje se obdobje zmerne inflacije, ta je letos znašala 1,9 %. Po podatkih SURS so nanjo najbolj vplivale višje cene hrane, ki so se v enem letu zvišale za 3,5 odstotka. Storitve so se podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Decembra so bile cene v mesečni primerjavi nižje za 0,1 odstotka.
Višji odhodki povezani z dvigom plač
Ob pregledu porabe močno bode v oči veliko povečanje odhodkov državnega proračuna. To je v veliki meri povezano z dvigom plač v javnem sektorju. Vendar se je del tega povišanja že prelil v javno porabo, zato je del tega povišanja treba iskati tudi v višjih prihodkih proračuna. Sredstva za plače, ki jih financira državni proračun, so se tako v obravnavanem obdobju zvišale za 6,8 odstotka na 1,57 milijarde evrov.
Davčne stopnje ostajajo na kriznih ravneh
K rekordno visokim proračunskim odhodkom pomembno prispeva dejstvo, da davčne stopnje ostajajo na predkrizni ravni. Če je med krizo povišana stopnja DDV v državni proračun ob uvedbi prinesla dodatnih 250 milijonov evrov, je zdaj ta znesek za približno 100 milijonov evrov višji in znaša približno 350 milijonov evrov.
Tudi letos ni prišlo do uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač, zato je država s te postavke pobrala za približno 70 milijonov oziroma za 6,1 odstotka več prihodkov kot prejšnje leto. Ta znesek bi bil še mnogo višji, če se ne bi vlada sprejela odločitve, da je lahko del regresa neobdavčen.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
8 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 1. januarja 2020 ob 10:03 At 10:03
Če bi stric iz ozadja bral, da si ga znova zatajil, bi se hudo razjezil.
Sicer pa ni čudno, da si se takoj znašel pri udbi, saj je bil stric iz ozadja nekoč njen prvi mož.
Zemlja rabi gnoj, ne obotavljaj se več!!!!
Alojzij Pezdir
Najbolj zgovoren primer nestrokovnosti in nesposobnosti aktualne Šarčeve vlade in predvsem pristojnega ministrstva nekdanje premierke Alenke Bratušek je nenehno odlašanje in uradniško zapletanje in odlaganje z začetkom izgradnje obeh kapitalnih državnih investicij v prometno infrastrukturo: nenehno odlašanje začetka izgradnje projekta 2TDK, za katerega je bilo ustanovljeno posebno državno podjetje ter nenehno odlašanje začetka izgradnje druge cevi karavanškega predora, kjer so nas Avstrijci že v štartu prehiteli za okoli 2 km, ne da bi pri nas sploh "zasadili prvo lopato".
Strokovna neodgovornost in nesposobnost vseh pristojnih inženirskih, pravniških in ekonomskih služb na ministrstvih in okoli njih, zelo verjetno pa tudi totalna omreženost in omrtvičenost v kriminalno finančno ožilje sistemske korupcije, političnega nepotizma in klientelizma vladajoče kleptokracije oz. politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države".
Policija, NPU, državno tožilstvo, KPK, Računsko sodišče RS in drugi pristojni organi marljivo gledajo vstran in nenehoma iščejo in najdevajo nove in nove izgovore ter nova in nova opravičila za svoje šlampasto opravljeno in večinoma neopravljeno delo.
IgorP
Bravo vlada! Samo tako naprej, pomemben je presežek v proračunu!
Kraševka pa je še vedno v Kraljevini Jugoslaviji, njej ta vlada na nekaj "sliči"! Verjetno je mislila podobna, ampak demenca, kaj češ!!!!
MEFISTO
Igor, tako govoriš zaradi obilja hrane in pijače, pod katerima se je šibila miza na slavju tvojega bogatega in skopuškega strica iz ozadja, uspešnega gospodarstvenika kot si ga nekoč označil, ki je včeraj praznoval visok jubilej. Si posadil v njegovo čast 91. drevo?
IgorP
kremenček Prvo povej o kom govoriš, kot drugo pa zopet podtikaš, si pravi proizvod Udbe!!!
MEFISTO
Če bi stric iz ozadja bral, da si ga znova zatajil, bi se hudo razjezil. Sicer pa ni čudno, da si se takoj znašel pri udbi, saj je bil stric iz ozadja nekoč njen prvi mož.
Kraševka
PRORAČUNSKI PRIHODKI so se POVEČALI.
ODHODEK za državni PRORAČUN se je tudi povečal.
Če povečane odhodke predstavljajo VEČJE plače in ne investicije, dolgoročno država vseeno stagnira.
PRIHODKE polnijo davki kmetov, delavcev in lastnikov podjetij. Toda, kot sem slišala po Radijskih-poročilih, so v znesku večjih prihodkov tudi všteti zneski - PRODAJE BANK.
Tu pa se mi postavlja vprašanje (kmečka pamet loči med ustvarjenim in zapravljenim), ali je pošteno govoriti o presežku prihodkov nad odhodkih, če ta presežek vsebuje tudi PRODAJA PREMOŽENJA.
Poglejmo primer DOBROSTOJEČE KMETIJE, ki jo je vodil skromni in delavni gospodar. Ta ni prirejal VELEKIH pojedinj, ker je od pridelka veliko pustil tudi za nadaljno sejanje v prihodnjem letu.
Ko prevzame kmetijo mladi gospodar, pa začne prodajati ŽIVINO in s tem denarjem prireja pojedine in veseljačenje - pa tudi DENARNICA se s prodajo POLNI. Ko proda še zadnjo kravo, pa mu zmanka celo mleka. In denar iz denarnice počasi kopni.
Kateri gospodar je pohvalevrede?
Prvi ki je skromno živel od svojega dela, ali mladi, ki je užival z denarjem od prodaje stvari, ki so jih ustvarili prejšnji rodovi ?
Sedanja vlada mi sliči na "mladega gospodarja". Nič ne naredi za DOLGOROČNO STABILNOST države.
MEFISTO
V svojem novoletnem voščilu bom najprej parafraziral edino pametno misel, ki jo je kdajkoli izrekel Edvard Kardelj:
"Sreče vam ne more dati ne partija in ne partijska država.
Srečo si morate ustvariti sami."
Razmislite in skušajte biti srečni že prvi dan novega leta!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.