Proračunski prihodki ostajajo na rekordnih ravneh, a tudi državna potrošnja

Uredništvo
8

Dobri gospodarski kazalci so se nadaljevali tudi v letu 2019. Kljub nekaterim negativnim gospodarskim napovedim javne finance trenutno izkazujejo presežek.

Tega se je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta nabralo za 304 milijone evrov. Največje zasluge za to lahko, ob pretvorbi kriznega zvišanja DDV v stalni proračunski vir in dviga davka na dohodek pravnih oseb,  pripišemo dobremu poslovanju podjetij in večji porabi ljudi.

Drava z davki torej uspešno žanje presežke opravljenega v gospodarstvu. 

Prihodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 višji za 1,4 odstotka in so v prvih 11 mesecih letošnjega leta znašali 9,17 milijarde evrov. Še močneje pa so se povišali njegovi odhodki, za 6,5 odstotka in oziroma na 8,87 milijarde evrov.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka, in konec novembra znašali 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka, na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV-ja pa za 3,8 odstotka, na približno 3,58 milijarde evrov. Na finančnem ministrstvu te rezultate pripisujejo dobremu poslovanju podjetij in rasti porabe.

Decembra 0,1-odstotna deflacija

Nadaljuje se obdobje zmerne inflacije, ta je letos znašala 1,9 %. Po podatkih SURS so nanjo najbolj vplivale višje cene hrane, ki so se v enem letu zvišale za 3,5 odstotka. Storitve so se podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Decembra so bile cene v mesečni primerjavi nižje za 0,1 odstotka.

Višji odhodki povezani z dvigom plač

Ob pregledu porabe močno bode v oči veliko povečanje odhodkov državnega proračuna. To je v veliki meri povezano z dvigom plač v javnem sektorju. Vendar se je del tega povišanja že prelil v javno porabo, zato je del tega povišanja treba iskati tudi v višjih prihodkih proračuna. Sredstva za plače, ki jih financira državni proračun, so se tako v obravnavanem obdobju zvišale za 6,8 odstotka na 1,57 milijarde evrov.

Davčne stopnje ostajajo na kriznih ravneh

K rekordno visokim proračunskim odhodkom pomembno prispeva dejstvo, da davčne stopnje ostajajo na predkrizni ravni. Če je med krizo povišana stopnja DDV v državni proračun ob uvedbi prinesla dodatnih 250 milijonov evrov, je zdaj ta znesek za približno 100 milijonov evrov višji in znaša približno 350 milijonov evrov.

Tudi letos ni prišlo do uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač, zato je država s te postavke pobrala za približno 70 milijonov oziroma za 6,1 odstotka več prihodkov kot prejšnje leto. Ta znesek bi bil še mnogo višji, če se ne bi vlada sprejela odločitve, da je lahko del regresa neobdavčen.

Vlada še vedno ocenjuje, da zna z vašim denarjem bolje upravljati kot vi sami

Ni mogoče zanikati, ugodna makroekonomska gibanja so se v Sloveniji nadaljevala tudi v letu 2019. Razen na področju trošarin so proračunski prihodki rasli na vseh najpomembnejših postavkah.

Ostaja pa grenak priokus, da si je levji delež odličnih gospodarskih rezultatov zase zadržala država. Dejstvo je, da v Sloveniji še vedno obstaja prepričanje, da bi se morebitno znižanje davkov najbolj poznalo v marinah na Hrvaški ali kateri drugi bolj eksotični obali. V to iskreno verjame tudi slovenska vlada.

Morda je pri tem prepričanju finančni minister Andrej Bertoncelj drugačnega mnenja. Toda na drugi strani mize nikakor nima sogovornikov, ki bi jih uspel prepričati, da bi se znižanje davkov, zlasti DDV, zagotovo prelile v nižje cene storitev.

Ne gre pozabiti, konsolidirana bilanca javnega proračuna, ki jo sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, kaže, da so te v prvih 11 mesecih letošnjega leta imele za približno 17,42 milijarde evrov prihodkov in 17,07 milijarde evrov odhodkov.

Ob tem imamo v Sloveniji velike probleme z nizko učinkovitostjo državnih investicij ter občutno stopnjo korupcije pri državnih poslih. Ob tem se pravkar pogovarjamo, da bi na državna pleča prenesli denar, ki se k zavarovalnicam steka zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pri čemer vemo tudi, da se v javnem zdravstvu letos obrnilo za milijardo evrov več denarja, kot leta 2009.

Očitno je, da naš glavni gospodarski problem niso javni prihodki, ampak drastično pomanjkanje zasebne pobude.

8 KOMENTARJI

  1. V svojem novoletnem voščilu bom najprej parafraziral edino pametno misel, ki jo je kdajkoli izrekel Edvard Kardelj:

    “Sreče vam ne more dati ne partija in ne partijska država.

    Srečo si morate ustvariti sami.”

    Razmislite in skušajte biti srečni že prvi dan novega leta!

  2. PRORAČUNSKI PRIHODKI so se POVEČALI.
    ODHODEK za državni PRORAČUN se je tudi povečal.

    Če povečane odhodke predstavljajo VEČJE plače in ne investicije, dolgoročno država vseeno stagnira.

    PRIHODKE polnijo davki kmetov, delavcev in lastnikov podjetij. Toda, kot sem slišala po Radijskih-poročilih, so v znesku večjih prihodkov tudi všteti zneski – PRODAJE BANK.

    Tu pa se mi postavlja vprašanje (kmečka pamet loči med ustvarjenim in zapravljenim), ali je pošteno govoriti o presežku prihodkov nad odhodkih, če ta presežek vsebuje tudi PRODAJA PREMOŽENJA.

    Poglejmo primer DOBROSTOJEČE KMETIJE, ki jo je vodil skromni in delavni gospodar. Ta ni prirejal VELEKIH pojedinj, ker je od pridelka veliko pustil tudi za nadaljno sejanje v prihodnjem letu.
    Ko prevzame kmetijo mladi gospodar, pa začne prodajati ŽIVINO in s tem denarjem prireja pojedine in veseljačenje – pa tudi DENARNICA se s prodajo POLNI. Ko proda še zadnjo kravo, pa mu zmanka celo mleka. In denar iz denarnice počasi kopni.

    Kateri gospodar je pohvalevrede?
    Prvi ki je skromno živel od svojega dela, ali mladi, ki je užival z denarjem od prodaje stvari, ki so jih ustvarili prejšnji rodovi ?

    Sedanja vlada mi sliči na “mladega gospodarja”. Nič ne naredi za DOLGOROČNO STABILNOST države.

  3. Bravo vlada! Samo tako naprej, pomemben je presežek v proračunu!
    Kraševka pa je še vedno v Kraljevini Jugoslaviji, njej ta vlada na nekaj “sliči”! Verjetno je mislila podobna, ampak demenca, kaj češ!!!!

    • Igor, tako govoriš zaradi obilja hrane in pijače, pod katerima se je šibila miza na slavju tvojega bogatega in skopuškega strica iz ozadja, uspešnega gospodarstvenika kot si ga nekoč označil, ki je včeraj praznoval visok jubilej.

      Si posadil v njegovo čast 91. drevo?

  4. Najbolj zgovoren primer nestrokovnosti in nesposobnosti aktualne Šarčeve vlade in predvsem pristojnega ministrstva nekdanje premierke Alenke Bratušek je nenehno odlašanje in uradniško zapletanje in odlaganje z začetkom izgradnje obeh kapitalnih državnih investicij v prometno infrastrukturo: nenehno odlašanje začetka izgradnje projekta 2TDK, za katerega je bilo ustanovljeno posebno državno podjetje ter nenehno odlašanje začetka izgradnje druge cevi karavanškega predora, kjer so nas Avstrijci že v štartu prehiteli za okoli 2 km, ne da bi pri nas sploh “zasadili prvo lopato”.
    Strokovna neodgovornost in nesposobnost vseh pristojnih inženirskih, pravniških in ekonomskih služb na ministrstvih in okoli njih, zelo verjetno pa tudi totalna omreženost in omrtvičenost v kriminalno finančno ožilje sistemske korupcije, političnega nepotizma in klientelizma vladajoče kleptokracije oz. politično-kriminalnega podzemlja “ugrabljene države”.
    Policija, NPU, državno tožilstvo, KPK, Računsko sodišče RS in drugi pristojni organi marljivo gledajo vstran in nenehoma iščejo in najdevajo nove in nove izgovore ter nova in nova opravičila za svoje šlampasto opravljeno in večinoma neopravljeno delo.

  5. Slovenec kremenit 1. januarja 2020 ob 10:03 At 10:03
    Če bi stric iz ozadja bral, da si ga znova zatajil, bi se hudo razjezil.

    Sicer pa ni čudno, da si se takoj znašel pri udbi, saj je bil stric iz ozadja nekoč njen prvi mož.

    Zemlja rabi gnoj, ne obotavljaj se več!!!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime