Uredništvo

Odnosi med italijansko vlado in Evropsko unijo so vedno bolj napeti, saj je Evropska unija izdala negativno mnenje o italijanskem proračunu za leto 2019.

Italijanska vlada je Evropski komisiji predstavila načrtovan proračun, ki bi imel že v načrtu 2,4% deficit, ki bi se celo vlekel skozi naslednja tri leta. To pa predstavlja veliko odstopanje od danih zavez Bruslju.

Evropska komisija je italijanski vladi že uradno sporočila svoje nestrinjanje z načrtovanim proračunom v neznačilno neposrednem in ostrem pismu, ki si ga lahko preberete tukaj.

Italijanska loterija s številkami

Pred nekaj dnevi so italijanske desetletne obveznice dosegle najvišjo raven po letu 2014. Poleg tega so bančne delnice padle na raven izpred dveh let. Koliko to lahko boli Italijo je vprašanje vredno 2,3 trilijone evrov, kolikor je Italija trenutno zadolžena.

Za primerjavo so desetletne nemške obveznice prebile mejo 300 točk ravno pred nekaj dnevi. Španske obveznice so leta 2012 zrasle vse do 540 točk, preden je Španija zaprosila za pomoč.

Španske obveznice so leta 2012 zrasle vse do 540 točk preden je Španija zaprosila za pomoč.

Poleg tega ima lahko Italija resne težave z oceno tveganj, ki jih ravno v tem mesecu pripravljata dve od treh agencij – S&P Global Ratings in Moody’s Investors Service. Če ti dve agenciji objavita izjemno negativno oceno in znižata bonitetno oceno Italiji, bi se ta lahko znašla izven glavnih indeksov, kar bi povzročilo odprodajo njenih obveznic. To dejanje pa bi povzročilo pretres italijanskega trga.

Kako daleč so od EU zahtev?

Evropska komisija stoji trdno na stališču, da je 2,4% deficit daleč stran od sprejemljivega in da italijanska populistična vlada mora pripraviti drugačen predlog. Italijanski finančni minister Giovanni Tria sicer obljublja, da bo dolg padel vsako leto za en odstotek, kar pa za Bruselj ni dovolj. Tak načrt namreč pomeni, da bi do leta 2012 italijanski dolg padel na 127% in ne na 122%, kot je bila prvotno dana zaveza.

Finančni minister sicer velja za branitelja vzdržnega proračuna in poskuša brzdati svoje vladne kolege pri porabi.

Finančni minister sicer velja za branitelja vzdržnega proračuna in poskuša brzdati svoje vladne kolege pri porabi. Tako, da bi njegov odhod morebitni z vlade, ki je že nekaj časa v zraku, pomenil še dodano olje na ogenj odnosov med italijansko vlado in Evropsko komisijo.

Določila Evropske unije zahtevajo, da nobena država nima primanjkljaja večjega od treh odstotkov BDP-ja oziroma, da dolg ne presega 60 odstotkov deleža BDP-ja. Države so dolžne dosegati svoje letne cilje in pokazati, da se premikajo v pravo smer. Italija kljub temu, da bo ostala znotraj meje treh odstotkov, pa ne izkazuje doseganja zadanih ciljev.

Bruselj lahko državam, ki stalno kršijo dogovore, izrečejo globo v višini do 0,2 odstotka BDP-ja. Vendar pri teh kaznih je bil Bruselj zelo popustljiv, ko je šlo za Španijo, Portugalsko in celo Francijo. V vsakem primeru pa bodo morebitne kazni Italiji sledile spomladi, ko bodo znani končni podatki za leto 2018.

Italija ni Grčija
Italija je tretje največje gospodarstvo Evropske unije in nestabilnost tega gospodarstva povzroča veliko sivih las vsem v Evropi. Slon v prostoru, ki ga nihče uradno noče nagovoriti je dejstvo, da bi EU zelo težko reševala Italijo na način, kot se je reševalo Grčijo. Predvsem bi to ponovno pomenilo velikanski pritisk na nemško politiko, ki pa ni več tako odprta za pomoč drugim državam.

Nenazadnje pa ostaja tudi vprašanje, če se trese gora in se bo rodila le miš. Italijanska vlada bi bila rada zvesta svojemu populističnemu finančnemu načrtu in zaradi svoje geopolitične situacije z migrantsko krizo rahlo izsiljuje Evropsko komisijo. Matteo Salvini, italijanski premier, pa gradi svojo politično kariero na nasprotovanju Evropski uniji, kar ga ne dela ravno popularnega v Bruslju. Ostrost odziva Evropske komisije je pokazatelj teh odnosov in trenutnega vlečenja vrvi med eno in drugo stranjo. Kaj se bo na koncu izcimilo iz vsega skupaj, je še neznano. Gotovo pa bo moralo priti do kompromisa, saj lahko preveč vlečenja vrvi na eno ali drugo stran, Evropo stane preveč.

 

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 3

  1. Sedanja Italijanska vlada, se včasih UPIRA EVROPSKI UNIJI.
    To je razumljivo. Problem z migranti so imeli par let pred nami ko so polni ČOLNI pristajali na OTOKU Lampeduza. Evropa je bila do tega brezbrižna.

    Sedanja vlada se temu stavi “po robu”. Pa jo vsi kritizirajo. Posebno vodstvo EU, Merklova in Macron.
    Toda Macron je hinavec, ker obtožuje Italijo – istočasno pa Francozi skrivoma vračajo migrante s policijskimi KOMBIJI – iz Francije v Italijo.

    Evropi je nepoštena do Italije. Lažje je kritizirati kot pa pomagati.

    Seveda tudi v Italiji ne delajo vse odlično – toda kmalu bo cela EVROPA stagnirala – skupaj z EUROM. To pa zato, ker se resne PROBLEME pometa “pod preprogo”.

  2. Makron in Merklova ravnata tako, kot tisti, ki nimajo otrok. Nič ju ne skrbi, kaj bo za njima. POGROM! Makron pa naj bo kar tiho, Francija je vrsto let izčrpavala kolonije, sedaj pa naj sprejema migrante in jih kar sama ima. Ta solidarnost, delitev migrantov po nekem ključu, na pleča tistih, ki niso imeli kolonij, je prav bedna. Francija ima že vrsto let težave s tistimi, ki so že tam in niso asimilirani, tako da je domača naloga v to smer narejena. ASIMILACIJA NI MOŽNA. Naj se rešujejo težave v državah od kod prihajajo. Te poskuse pa naj finančno rešujejo države, ki so imele tam interese v obliko kolonij. Prav smešno, Evropa ima polna usta solidarnosti, MIGRANTOV V RESNICI PA NOBEN NE MARA IN JIH NOČE, v smislu jaz ga nočem, ti ga imej. Pa še humanitarne organizacije nosijo velik delež krivde. Izvirni greh pa je v letu 2015, ko so prve horde za pokušino drle v Evropo, in ker jim je uspelo, se ta tok sedaj ne ustavi.

Komentiraj