Proračuna sprejeta, dodatek za delovno aktivnost ostaja, občine brez "povišice"

Vir: www.dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav vladna koalicija trenutno nima večine, sta bila proračuna za leti 2020 in 2021 v Državnem zboru uspešno potrjena. Za proračuna je glasovalo 49 poslancev, proti 40. Ključne glasove so prispevali poslanci SNS in predstavnika manjšin. Proti so bili poslanci SDS, NSi in Levice. Koalicija je zavrnila skoraj vsa njihova dopolnila, tudi tistega o dvigu povprečnin, kar je izzvalo precej nezadovoljstva med prisotnimi župani.

Izzivov za koalicijo včeraj sicer še ni bilo konec, saj mora Državni zbor sprejeti še zakon o izvrševanju proračuna. Nanj je Državni svet že napovedal veto. Toda kot kaže ima proračun trenutno dovolj podpore, zato mu ta ovira ne bi smela predstavljati večjih težav.

Opozicija je v razpravi menila, da je vlada med sestavljanjem proračunov prezrla marsikatero področje ter v postopku predlagala številna dopolnila. Za leto 2020 jih je od 64 sprejela le štiri.

Prav vsi poslanci so se strinjali, da se gospodarskemu ministru nameni 400.000 evrov za obnovo planinskih domov na Korošici in Okrešlju. SDS je uspela s predlogom o financiranju medgeneracijskega centra v Loški dolini, kar bo stalo pol milijona evrov. SDS in NSi sta dosegli tudi, da bo ministrstvo za kulturo prejelo dodaten milijon evrov za obnovo Žičke kartuzije, ministrstvo za šolstvo pa 6 milijonov evrov za pomoč občinam pri investicijah v vrtce.

Za leto 2021 pa je DZ s prerazporeditvami zagotovil dodatnega pol milijona evrov za okrepitev sistema dolgotrajne oskrbe, še en milijon za obnovo Žičke kartuzije ter pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov Leženj v Savinjski dolini.

Izogibanje kočljivim temam


Vlada ni vztrajala z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi ministrica iz vrst SMC-ja Ksenija Klampfer, so sicer že pred nekaj dnevi sporočili, da podpore za predlog o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ne bodo več iskali.

"Ministrica je slabo komunicirala, kar javno se je predala. Tega se nikoli ne dela, boriti se je treba do konca," je o tem dejal vodja poslancev NSi, Jožef Horvat. S kritiko se ni strinjal vodja poslancev SMC, Igor Zorčič in dejal da bi ji, če bi iskala podporo pri SDS in drugih strankah, prav tako lahko nekdo očital, da išče podporo pri tistih, ki niso naši zavezniki znotraj koalicije.

Kritični glasovi iz koalicije


Debato o proračunu so sicer spremljali tudi kritični glasovi iz same koalicije. Najbolj neposreden je bil poslanec stranke DeSUS Robert Polnar. Ta je bil zlasti kritičen do dejstva, da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna predlagati alternativ.

Za Polnarja tako ni alternativa, da minister za finance pride v DZ in reče, da je to, kar je predlagal, pač tako, sicer bo odstopil. Minister za finance mora biti v takšnih okoliščinah, kot so trenutno, pripravljen, da bo v DZ soočen tudi z nasprotovanji glede njegovih predlogov proračunov in da se bo temu ustrezno tudi prilagodil. Še bolj pa je vroče ozračje razgrela njegova pripomba, da bi v tem mandatu če bi bila možnost, sodeloval tudi s katero koli drugo vlado, ki bi lahko zbrala več glasov, tudi z SDS.

S temi izjavami je le še okrepil namige, da nekatere koalicijske partnerice že razmišljajo o drugačni koaliciji, ki bi bila sposobna sprejeti tudi kakšne zahtevnejše ukrepe, za katere trenutna koalicija ne najde političnega soglasja.

Razpravo je na balkonu spremljalo tudi nekaj županov, ki so želeli ohraniti predlog o povišanju povprečnine za občine, vendar so bila njihova prizadevanja neuspešna.



Pozno ponoči je vsaj del "povišice" za občine s kompromisnim predlogom 70 milijonov evrov skušala ohraniti Nova Slovenija, a je bil predlog z absolutno večino 46:41 prav tako zavrnjen.

KOMENTAR: Uredništvo
Tresla se je gora, rodila sta se proračuna. In večina za »hude čase«
[caption id="attachment_232172" align="alignright" width="331"] V sklicih našega državnega zbora redko vidimo serijo tako nepredvidljivo tesnih glasovanj. To že bolj spominja na demokracijo.[/caption] Nočna glasovanja so prinesla sprejetje proračunov za naslednji dve leti z udobno absolutno večino za »biti ali ne biti« čase, 49:41. Slednjo lahko pričakujemo tudi ob sprejemanju Zakona o izvrševanju proračuna ter tudi ob morebitnem vetu. Izrisana absolutna večina, ki bo tej manjšinski vladi skoraj zagotovo "držala štango" vse do rednih volitev, je torej znana. Če bi pa kdaj z Jelinčičem vendarle zaškripalo, pa tudi Levice ni za odpisati, da bi po sili razmer "rešila" levo vlado. Tako vsaj velja za bodoča »biti ali ne biti« glasovanja, ki ohranjajo oblast, a jih do konca mandata ni strašno veliko. Razen če bi se Levica odločila ponagajati z rušenjem kakšnega njej nepriljubljenega ministra - pa še to ne bi zadostovalo, saj ima koalicija z manjšincema zagotovljenih 45 glasov, uspešna interpelacija pa jih potrebuje 46. Pri drugih glasovanjih pa bomo v Sloveniji končno dobili demokracijo v pristnem smislu: v tistem, kjer zakonodajna oblast (parlament) ni zgolj glasovalni stroj za potrjevanje odločitev izvršilne oblasti (vlade), kot smo bili v Sloveniji vajeni praktično ves čas od osamosvojitve. Tokrat bo predsednik vlade, če bo svoje predloge želel spraviti skozi parlament, moral še kako lobirati, ali lepše rečeno - s pogajanji in kompromisi iskati zakonodajno večino. Če bo slednje sploh želel. Premier Šarec namreč ne nakazuje pretirane vneme po spreminjanju obstoječega stanj. In novo razmerje sil med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti mu lahko služi kot zanesljiv alibi za ohranjanje "statusa quo". Saj veste, kako naj vlada, ko pa so mu volivci namenili zgolj 13 poslancev. Za resno vladanje jih potrebuje vsaj dvakrat toliko. Prepričani ste lahko, da vam bo Šarec to do naslednjih volitev povedal vsaj še tisočkrat.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike