Proračuna sprejeta, dodatek za delovno aktivnost ostaja, občine brez “povišice”

Uredništvo
5

Čeprav vladna koalicija trenutno nima večine, sta bila proračuna za leti 2020 in 2021 v Državnem zboru uspešno potrjena. Za proračuna je glasovalo 49 poslancev, proti 40. Ključne glasove so prispevali poslanci SNS in predstavnika manjšin. Proti so bili poslanci SDS, NSi in Levice. Koalicija je zavrnila skoraj vsa njihova dopolnila, tudi tistega o dvigu povprečnin, kar je izzvalo precej nezadovoljstva med prisotnimi župani.

Izzivov za koalicijo včeraj sicer še ni bilo konec, saj mora Državni zbor sprejeti še zakon o izvrševanju proračuna. Nanj je Državni svet že napovedal veto. Toda kot kaže ima proračun trenutno dovolj podpore, zato mu ta ovira ne bi smela predstavljati večjih težav.

Opozicija je v razpravi menila, da je vlada med sestavljanjem proračunov prezrla marsikatero področje ter v postopku predlagala številna dopolnila. Za leto 2020 jih je od 64 sprejela le štiri.

Prav vsi poslanci so se strinjali, da se gospodarskemu ministru nameni 400.000 evrov za obnovo planinskih domov na Korošici in Okrešlju. SDS je uspela s predlogom o financiranju medgeneracijskega centra v Loški dolini, kar bo stalo pol milijona evrov. SDS in NSi sta dosegli tudi, da bo ministrstvo za kulturo prejelo dodaten milijon evrov za obnovo Žičke kartuzije, ministrstvo za šolstvo pa 6 milijonov evrov za pomoč občinam pri investicijah v vrtce.

Za leto 2021 pa je DZ s prerazporeditvami zagotovil dodatnega pol milijona evrov za okrepitev sistema dolgotrajne oskrbe, še en milijon za obnovo Žičke kartuzije ter pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov Leženj v Savinjski dolini.

Izogibanje kočljivim temam

Vlada ni vztrajala z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi ministrica iz vrst SMC-ja Ksenija Klampfer, so sicer že pred nekaj dnevi sporočili, da podpore za predlog o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ne bodo več iskali.

“Ministrica je slabo komunicirala, kar javno se je predala. Tega se nikoli ne dela, boriti se je treba do konca,” je o tem dejal vodja poslancev NSi, Jožef Horvat. S kritiko se ni strinjal vodja poslancev SMC, Igor Zorčič in dejal da bi ji, če bi iskala podporo pri SDS in drugih strankah, prav tako lahko nekdo očital, da išče podporo pri tistih, ki niso naši zavezniki znotraj koalicije.

Kritični glasovi iz koalicije

Debato o proračunu so sicer spremljali tudi kritični glasovi iz same koalicije. Najbolj neposreden je bil poslanec stranke DeSUS Robert Polnar. Ta je bil zlasti kritičen do dejstva, da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna predlagati alternativ.

Za Polnarja tako ni alternativa, da minister za finance pride v DZ in reče, da je to, kar je predlagal, pač tako, sicer bo odstopil. Minister za finance mora biti v takšnih okoliščinah, kot so trenutno, pripravljen, da bo v DZ soočen tudi z nasprotovanji glede njegovih predlogov proračunov in da se bo temu ustrezno tudi prilagodil. Še bolj pa je vroče ozračje razgrela njegova pripomba, da bi v tem mandatu če bi bila možnost, sodeloval tudi s katero koli drugo vlado, ki bi lahko zbrala več glasov, tudi z SDS.

S temi izjavami je le še okrepil namige, da nekatere koalicijske partnerice že razmišljajo o drugačni koaliciji, ki bi bila sposobna sprejeti tudi kakšne zahtevnejše ukrepe, za katere trenutna koalicija ne najde političnega soglasja.

Razpravo je na balkonu spremljalo tudi nekaj županov, ki so želeli ohraniti predlog o povišanju povprečnine za občine, vendar so bila njihova prizadevanja neuspešna.

Pozno ponoči je vsaj del “povišice” za občine s kompromisnim predlogom 70 milijonov evrov skušala ohraniti Nova Slovenija, a je bil predlog z absolutno večino 46:41 prav tako zavrnjen.

Tresla se je gora, rodila sta se proračuna. In večina za »hude čase«
V sklicih našega državnega zbora redko vidimo serijo tako nepredvidljivo tesnih glasovanj. To že bolj spominja na demokracijo.

Nočna glasovanja so prinesla sprejetje proračunov za naslednji dve leti z udobno absolutno večino za »biti ali ne biti« čase, 49:41. Slednjo lahko pričakujemo tudi ob sprejemanju Zakona o izvrševanju proračuna ter tudi ob morebitnem vetu.

Izrisana absolutna večina, ki bo tej manjšinski vladi skoraj zagotovo “držala štango” vse do rednih volitev, je torej znana. Če bi pa kdaj z Jelinčičem vendarle zaškripalo, pa tudi Levice ni za odpisati, da bi po sili razmer “rešila” levo vlado.

Tako vsaj velja za bodoča »biti ali ne biti« glasovanja, ki ohranjajo oblast, a jih do konca mandata ni strašno veliko. Razen če bi se Levica odločila ponagajati z rušenjem kakšnega njej nepriljubljenega ministra – pa še to ne bi zadostovalo, saj ima koalicija z manjšincema zagotovljenih 45 glasov, uspešna interpelacija pa jih potrebuje 46.

Pri drugih glasovanjih pa bomo v Sloveniji končno dobili demokracijo v pristnem smislu: v tistem, kjer zakonodajna oblast (parlament) ni zgolj glasovalni stroj za potrjevanje odločitev izvršilne oblasti (vlade), kot smo bili v Sloveniji vajeni praktično ves čas od osamosvojitve. Tokrat bo predsednik vlade, če bo svoje predloge želel spraviti skozi parlament, moral še kako lobirati, ali lepše rečeno – s pogajanji in kompromisi iskati zakonodajno večino.

Če bo slednje sploh želel. Premier Šarec namreč ne nakazuje pretirane vneme po spreminjanju obstoječega stanj. In novo razmerje sil med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti mu lahko služi kot zanesljiv alibi za ohranjanje “statusa quo”. Saj veste, kako naj vlada, ko pa so mu volivci namenili zgolj 13 poslancev. Za resno vladanje jih potrebuje vsaj dvakrat toliko.

Prepričani ste lahko, da vam bo Šarec to do naslednjih volitev povedal vsaj še tisočkrat.

5 KOMENTARJI

  1. Zagotovo bodo po vsem tem parlamentarnem proračunskem “viharju v kozarcu vode” (kot bi dejal premier Vlade RS Marjan Šarec) najbolj srečni in zadovoljni upokojenci, ki jim je komunistično indoktrinirana kruhoborka in levičarska populistka Alenka Bratušek (SAB) v imenu znamenite diktature “enakih želodcev” izsilila mesečni izredni dodatek 6,5 evra.
    Kar je nemara približno toliko, kolikor stane vrle ljudske poslance eno “skromno” kosilo v parlamentarni “ljudski kuhinji” za izvoljence ljudstva.
    Da so za “izredni dodatek”, ki po mnenju mnogih pravnikov in ekonomistov krši veljavno ustavno in zakonsko ureditev na področju pokojninskega zavarovanja, najbrž potrebne “izredne” družbene razmere, očitno ne Alenke Bratušek, ne Šarčeve vlade in ne vladajoče koalicije 49 poslancev – ne zanima.
    Kdo bi se črko-bralsko in dlakocepsko oziral na veljavno ustavo in zakonodajo, ko pa se samopašni in širokosrčni ministri in poslanci lahko – z denarjem davkoplačevalcev – igrajo Miklavže, Božičke in Dedke Mraze?

  2. Juhu, končno si lahko upokojenci privoščijo triurno kopanje v termah, samo ne v vseh. Samo do term morajo priti, ker za bus pa več ni.
    Hvala, vlada, hvala!
    Ker na jok mi gre pri taki “dobroti”.
    Hudiča, očistite malho za izplačilo pokojnin navlake, borčevske penzije – ki jih dobivajo potomci “borcev” 75 let po vojni; prejemnike pokojnin za posebne zasluge (naj gredo te pokojnine iz državne blagajne); za neke kvazi umetnike, kot so na primer prejedmniki Prešernove nagrade, ki so kasneje deležni državne pokojnine (in to v višini cca 3.000 €), pa še so kaj delali ali ne, ali se samo šlepali čez življenje. Še sedaj mi je slabo, ko se spomnim ene “umetnice”, ki je ležala na odru in jo je pes – ne vem kaj že, seveda prejemnice Prešernove nagrade. Za bruhat! To umetnost razume samo rdeča elita. DOVOLJ IMAMO TEGA.
    Osnova za izračun pokojnine so lahko SAMO VPLAČANI PRISPEVKI! Kaj ni tu za razume! Vsa druga navlaka naj gre iz državnih sredstev.

    • Štajerka, se povsem strinjam. Še posebno v zadnjem stavku.
      Žalostno je, da smo prav generacije, ki smo največ vložile v (danes pokraden) povojni razvoj, ostale na “nagi riti”. Generacije pred nami so šle še pravočasno v pokoj z ugodnim odmernim odstotkom. Zelo sramotno nizko je, manipulirati z najbolj ranljivo skupino na pol slepih in gluhih starcev po zakotnih vaseh in raznih domovih, ki ob vsakih volitvah znova nasede.
      Pokojninska blagajna je prazna, a to ni naš problem. Očistite jo navlake. Mi hočemo svoje, tudi pokraden del pokojnin. Denarja je v drugih skladih več kot dovolj. Čaka na nove, umetno ustvarjene bančne luknje in nove odpise dolgov. Dober gospodar varčuje tudi za starost, mi pa ob vseh doktorjih ekonomije in podobnih strokovnjakih, na področju pokojninske blagajne nismo presegli domet lesenega računala.

  3. Načrtno siromašenje občin in načrtno uničevanje državne( občinske ) lastnine.
    Danes večina denraja namenjenega za delovanje občine porabijo za plače.
    Zelo malo jim ostane za invsticije, za vzdrževanje pa praktično nič.
    Pnavljamo zgodbo zrelega socializma, ko se je zardi ohranjanja šibkega osebnega standarda opuščalo vzdržavanje in so nam propadale ceste, železnice, vodovodi, elektrovodi, zamalake so strehe, rušii so se javni objekti.
    To se dogaja dane z občinsko lastnino in nastaja ogromna škoda. Uničujejo tisto kar imamo in siromašimo državo.
    Za to, da se kolacijski veljaki hvalijo, kako umno gospodarijo, samo deležni načrtnega uničevanja države.

  4. Pri proračunu me skrbi le to, ali je vlada predlagala dovolj denarja za dobro počutje migrantov pri nas, za LGBT, za škodljive vladno nevladne organizacije, za pocestno kulturo in kulturnike in za druge namene in subjekte, brez katerih ne moreta nobena skrahirana levičarska družba in država.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime