Propadli projekti ministrice Anje Kopač Mrak, tretjič: štipendijska politika

Tokrat je naslov do ministrice verjetno malo preoster. Štipendijska politika ni zgolj projekt in ni stvar samo MDDSZ, ampak se mora usklajevati z različnimi deležniki. V tretjem delu našega raziskovanja spodletelih projektov Kopač Mrakove smo se tako osredotočili predvsem na dva poudarka v zvezi s podeljevanjem štipendij.

Dokument Politika štipendiranja za obdobje 2015-2019 je bila s strani Ministrstva pripravljena decembra 2014, na vladi pa nato sprejeta šele pol leta zatem.

Posledično je bil tako tako lanski razpis za deficitarne poklice, eden izmed večjih razpisnih fiaskov »zunaj« šele takrat, ko so potencialni upravičenci že začeli z novim šolskim letom, za čim boljo štartno pozicijo za oddajo vloge pa so se morali postavljati v vrsto kar v času pouka.

Toda zamujanje časovnega roka je bilo še najmanjši problem. Bolj zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da pisci razpisa sploh niso upoštevali vseh mogočih upravičencev (sledilo je seveda sesutje strežnika), predvsem pa niso upoštevali dejanskih potreb trga po posameznih poklicih, niti po posameznih regijah. Razpis je bilo treba ponoviti, a bistvenih pomankljivosti takrat niso odpravili.

Iz napak se učimo

Pretekli teden je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije objavil nov razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice, in sicer za šolsko leto 2016/17.

Glavne grehe lanske leta so odpravili: upoštevana so nova merila za izbor kandidatov, nabor deficitarnih poklicev pa precej skrčen. V samo pol leta od sprejetja Politike štipendiranja so tako iz seznama »izgnili« številni poklici iz leta 2015: grafični operater, zlatar, računalnikar, mehatronik operater, grafični, lesarski, strojni, gradbeni tehnik in mnogi drugi.

V kolikor bo prosilcev več kot štipendij, glavni kriterij ne bo več hitrost prijave, temveč višja povprečna ocena v zaključnem razredu OŠ. Vlogo bo možno oddati od 15.6.2016 dalje.

"Deficitarni so tisti poklici, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo," piše v Politiki štipendiranja 2015-2019.

Preverili smo letošnji nabor deficitarnih poklicev (v oklepaju prosta delovna mesta, obljavljena na ZRSZ na dan 20.2.2016):

• kamnosek/kamnosekinja (1),


• izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij (1),


• oblikovalec kovin orodjar/orodjarka (5),


• elektrikar/električarka (5),


• avtokaroserist/avtokaroseristka (0),


• pek/pekarka (21, upoštevani tudi picopeki, op.a.),


• mesar/mesarka (9),


• mizar/mizarka (21),


• zidar/zidarka (52),


• klepar-krovec/kleparka-krovka (11),


• izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje (15),


• slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka (13),


• pečar/pečarka (0),


• gozdar/gozdarka (2),


• dimnikar/dimnikarka (2).

Otroci in dijaki znotraj iste družine niso enaki pred zakonom

Pri drugem poudarku štipendijske politike se moramo ozreti še nekaj let nazaj.

V času ministrovanja dr. Ivana Svetlika smo dobili t.i. novo socialno zakonodajo, ki je začela veljati leta 2012. Vsebovala je sporno ureditev državne štipendije, po kateri dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke lahko vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom. Če mlajši otrok v družini prejme otroški dodatek, starejši otrok v družini dobi nižjo državno štipendijo ali pa je sploh ne dobi.

Sedanja ministrica in takratna državna sekretarka ministra Svetlika je bila na to opozorjena ob sprejemanju novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPJS) leta 2013.

Ministrica je tudi sama priznala, da je veljavna ureditev diskriminatorna, a dodatnih sredstev takrat ni bilo na voljo.

ZUJPJS je bil nato večkrat dopolnjen (nazadnje 18.11.2015), a omejevalni ukrepi na področju družinske politike so z nekaj majhnimi izjemami, ostali.

Tomaž Merše iz Družinske pobude poudarja, da so ti ukrepi ravno pri otrocih ostali v veljavi v veliko večji meri kot pri drugih kategorijah, kot so upokojenci in javni uslužbenci, kar kaže na izrazito nenaklonjenost te vlade do otrok in družin.