Propadli projekti ministrice Anje Kopač Mrak, drugič: vrednotnice

POSLUŠAJ ČLANEK
V boju preprečevanja dela na črno je vlada z začetkom letošnjega leta vpeljala davčne blagajne, z začetkom lanskega pa sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Učinka davčnih blagajn zaenkrat še ne moremo presojati, lahko pa po enem letu naredimo obračun projekta vrednotnic.

Na Domovini tako nadaljujemo zgodbo o projektih ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Nekaj glavnih dejstev o vrednotnicah


Od 1.1.2015 se osebno dopolnilno delo (ODD) opravlja prek sistema vrednotnic. Po zamisli mZa vključitev v ODD je postavljena omejitev - v polletju lahko zaslužite največ tri povprečne slovenske plače.

Vrednotnica je pogoj za legalno opravljanje ODD.

Kupiti jo mora naročnik ali izvajalec, odvisno od vrste dela. Po zamisli ministrstva naj bi priložnostne čistilke, gospodinjske pomočnice, varuške ... ter moški pri pomožnem delu kot je sekanje drv, pomoč pri pokrivanju strehe in podobno, kupili po 1 vrednotnico za vsako osebo, h kateri bi šli pomagati (ali bi jo moral kupiti naročnik).

Cena 1 vrednotnice je 9 EUR, od tega gre 7 EUR v pokojninsko in invalidsko blagajno, 2 EUR pa v zdravstveno. Velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD in za posamezno vrsto dela.  V teoriji z eno vrednotnico izvajalec dobi 1 dan pokojninske dobe in zdravstveno zavarovanje za bolezni oziroma poškodbe pri oprav­ljanju dopolnilnega dela. Če bi torej želela oseba z dopolnilnim delom pridobiti 1 mesec pokojninske dobe, bi morala plačati 30 vrednotnic.

Vrednotnice v praksi


Vrednotnico je mogoče naročiti osebno na upravni enoti in preko spletnega portala e-uprava. Poleg stroška nakupa vrednotnice je potrebno mesečno in polletno oddajati FURS-u tudi poročila o dohodku iz naslova ODD. Polletno poročilo je potrebno finančni upravi poslati tudi v primeru, če v tem obdobju ni bilo nobenega prihodka.

Z ministrstva so nam poslali podatek, da je skupen znesek vplačil iz naslova vrednotnic v letu 2015 znašal 158.490 EUR, od tega je ZPIZ prejela 123.270 EUR, ZZZS pa 35.220 EUR.

Finance so maja 2015 poskušale ovrednotiti celotni strošek uvedbe vrednotnic. Ker niso dobili vseh potrebnih podatkov, so naredili oceno. Upoštevali so delovne ure ljudi, ki so sestavljali zakon; delovne ure poslancev pri sprejemanju zakonodaje, strošek administracije na upravnih enotah, AJPES-u, FURS-u itd. Prišli so do četrt milijona zagonskih stroškov.

Ministrstvo je glede na izračun Financ samo za zagon (tu niso upoštevani stroški za redno delovanje sistema) porabilo več denarja, kot se ga je zbralo v zdravstveni in pokojninski blagajni v celem lanskem letu.

Zaradi vrednotnic je ODD skoraj pol manj


Po starem sistemu, pred uvedbo sistema vrednotnic, se je osebnega dopolnilnega dela posluževalo približno 9.000 oseb. Ministrica je pričakovala, da se bo številka z uvedbo vrednotnic podvojila.

Seznam posameznikov, ki opravljajo ODD, je javno dostopen na spletni strani AJPES-a. Iz njega je razvidno, da je bilo po enem letu od vpeljave vrednotnic, na dan 7.1.2016, na njem 5.444 oseb. Ena oseba ima lahko navedenih tudi več del (vrednotnic). Vse izdane vrednotnice po vrsti dela so navedene spodaj.


































































Šifra dela

Naziv dela

Št. del

A1
občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin 1476

A2
občasna pomoč pri kmetijskih delih 1353

A3
občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego 1153

A4
občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti 490

A5
občasno prevajanje ali lektoriranje 295

A6
občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih 447

A7
občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali 407

B1
izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, ki niso namenjeni zaužitju 760

B2
izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zauživanju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih 2773

B3
nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki 1067

B4
mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja 89



Številka se je torej v enem letu, v nasprotju s pričakovanji ministrice ni podvojila, temveč skoraj za polovico zmanjšala.

Vzrokov je seveda več, poleg birokratsko zapletenega postopka tudi dolgo nedelujoča e-uprava, preko katere bi bilo možno vrednotnico naročiti. Preko portala, ki je trenutno še vedno v beta različici, jih je bilo tako kupljenih zgolj 89.

Po oceni ministrstva je odziv s trga pozitiven, saj je osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic spodbujanje zakonitega opravljanja dela. Z uvedbo vrednotnice se je zasledovalo tudi načelo »vsako delo šteje«, ki ga v zadnjih letih zasleduje politika MDDSZ, na podlagi katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost, ki posamezniku prinašajo tudi določene pravice ter tako vsaj neko minimalno socialno varnost.

[su_note]Preberite še:
Anja Kopač Mrak, ministrica, ki zapravlja denar za neobstoječe probleme
Propadli projekti Anje Kopač Mrak, prvič: odpis dolgov




10. 2.: Popravek Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (članek o odpisu dolgov z dne 5. 2. 2016):


Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odločno zavračamo zavajajoče trditve glede porabe sredstev za projekt odpisa dolgov, ki jih zapisal novinar Rok Trdan, Ministrstvo je za izvajanja ukrepa paketa pomoči, ki vključuje odpis dolgov, namenilo skupaj 49.597,88 evrov. Skupen znesek vključuje izdelavo in oblikovanje spletnega informacijskega portala "Paket pomoči" ter zasnova promocijske brošure v znesku 13.798,20 €. Za analizo podatkov in izdelavo elektronske aplikacije za pregled upravičenosti oseb po Zakonu o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov  (ZPIUOD) v znesku 35.799,68 €.


Pojasnilo uredništva:
Ocena, ki jo je navedel avtor prispevka, ne vključuje zgolj neposrednih stroškov za izvedbo in promocijo projekta "odpis dolgov", ki jih zgoraj navaja ministrstvo, ampak tudi oceno stroškov projekta v okviru opravljenih rednih delovnih nalog, ki so jih v zvezi s projektom opravili državni uradniki, plačani iz davkoplačevalskega denarja ter materialnimi stroški, ki so pri tem nastali (kot je pri svojem izračunu upošteval bloger Marko M., katerega smo navajali).


Glede tega smo na ministrstvo poslali prošnjo po okvirni oceni, koliko državnih uradnikov je neposredno in posredno delalo na projektu oz. opravljalo z njim povezane naloge, koliko delovnih ur je bilo opravljenih, kakšni so bili okvirni materialni stroški glede tega, stroški usposabljanj, izobraževanj itd.


Z ministrstva so nam odgovorili, da je na projektu delalo "nekaj zaposlenih," da z okvirnim številom opravljenih delovnih ur za projekt "ne razpolagajo" in da je bilo vse našteto izvedli redno zaposleni na MDDSZ.

KOMENTAR: Uredništvo
Nov poskus polnjenja proračunske luknje
Želja po preprečevanju dela na črno je rodila nepravičen in birokratski sistem vrednotnic, ki ljudi ne vzpodbuja, da bi dodatno še kaj delali, ampak jih samo še bolj omejuje. Sistem poleg tega vsebuje kup nesmislov. Vrednotnico mora npr. kupiti vsak, ne glede na status (brezposelni, zaposleni, upokojenec itd.). Če bi pri brezposelnih sistem še nekako razumeli, pa mora večina ostalih prispevke plačevati dvakrat, pri upokojencih pa se porodi tudi vprašanje, zakaj jim je potrebno plačevati prispevke za pokojninsko dobo? Ministrstvo sicer sistem opravičuje z medgeneracijsko solidarnostjo. Poleg prispevkov je potrebno plačati še dohodnino. Nesmisel je tudi to, da je cena vrednotnice enotna ne glede na višino dohodka. O tem, da uvedba vrednotnic ni spodbudila posameznikov, da bi registrirali svoje delo, največ povedo številke. V enem letu je oseb, ki so prijavile ODD, skoraj pol manj. Sistem tako ne preprečuje dela na črno, ampak ga še povečuje, vrednotnice pa so zgolj dodatno pobiranje davka pri malih ljudeh in (slab) poskus polnjenja proračunske luknje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike