Propadli projekti ministrice Anje Kopač Mrak, četrtič: odgovornost za referendumska poraza o istospolnih

POSLUŠAJ ČLANEK
Po športno bi rezultat
MDDSZ:referendumi lahko zapisali 0:2. V mislih imamo poraza ministrstva pri urejanju pravic istospolnim parom: leta 2012 o družinskem zakoniku in referendum leta 2015 o noveli zakona ZZZDR.

 V vsebino posameznega referenduma se ne bomo spuščali, ampak se bomo ukvarjali s posledicami porazov in odgovornostjo ministricedr. Anje Kopač Mrak za 8 milijonov zapravljenega davkoplačevalskega denarja ter za to, da nekatera vprašanja glede istospolnih parov še vedno niso ustrezno rešena. 

Poglejmo kratek kronološki pregled urejanja omenjenega področja:

JUNIJ 2005 - Po številnih različnih predlogih in letih razprav je v času 1. Janševe vlade sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Od julija 2006 do leta 2010 se registrira le 32 parov.

SEPTEMBER 2009 - Ustavno sodišče odloči, da je 22. člen zakona, ki govori o dedovanju, neustaven. Kasneje, leta 2013 potrdijo, da je neustaven tudi zakon o dedovanju.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavi predlog novega družinskega zakonika, ki bi na novo uredil družinsko politiko in tako nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) iz leta 1976, ki je bil nato s spremembami dvakrat dopolnjen (1989 in 2004).

Družinski zakonik javno predstavljata minister dr. Ivan Svetlik in državna sekretarka dr. Anja Kopač Mrak.

Državni zbor kmalu zatem zavrne SDS-ov predlog o odpravi krivice ZRIPS-a, o katerem govori Ustavno sodišče, saj naj bi področje dedovanje celovito uredil Družinski zakonik.

JUNIJ 2011 – Družinski zakonik je sprejet v parlamentu. Javna razprava o vsebini zakonika je potekala skoraj dve leti. Od začetnega predloga zakonske zveze kot »skupnosti dveh oseb« so v razpravi termin zakonske zveze ohranili za osebi različnega spola, za osebi istega spola pa vpeljali nov termin »partnerska skupnost«.

MAREC 2012 (0:1) - Volivci na referendumu s 55% zavrnejo družinski zakonik. Volilna udeležba je bila 30%.

APRIL 2014 - MDDSZ, ki ga sedaj že vodi dr. Anja Kopač Mrak, v javno razpravo posreduje predlog Zakona o partnerski skupnosti, ki bi istospolnim parom omogočal popolno enakopravnost, z izjemo pravice do udeležbe pri postopkih skupne posvojitve otrok in umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo. Na dan, ko bi moral iti v vladno proceduro, pade vlada Alenke Bratušek.

OKTOBER 2014 – Tudi po zamenjavi vlade Anja Kopač Mrak ohrani mesto ministrice iz kvote SD. V razpravo pošlje prenovljen predlog zakona, po katerem ima partnerska skupnost dveh žensk ali moških enake pravne posledice kot sklenjena zakonska zveza med osebama različnega spola, hkrati pa ne vsebuje sprememb v zvezi s posvojitvami ter oploditvami z biomedicinsko pomočjo.

DECEMBER 2014 - Poslanska skupina ZL vloži v parlamentarni postopek svoj predlog – novelo obstoječega ZZZDR, ki je precej radikalnejša od predlogov ministrice ter od zavrnjenega družinskega zakonika, o čemer smo na Domovini pisali decembra 2015.

MAREC 2015 – Ministrica oz. vlada se odloči zavreči svoj predlog ter podpreti radikalnejšega opozicijske stranke. Novela ZZZDR je v parlamentu s precejšno večino sprejeta, zanjo glasujejo tudi vsi poslanci iz SD. Strokovne in javne razprave o predlaganih spremembah praktično ni bilo, novela pa je sprejeta po skrajšanem postopku.

Nadaljevanje poznamo, Koalicija za otroke gre zbere dovolj podpisov za nov referendum, Ustavno sodišče ga dopusti.

DECEMBER 2015 (0:2) – Volivci na refendumu novelo zavrnejo s 63,5% glasov proti, hkrati je dosežen tudi kvorum, potreben za zavrnitev zakona.

KOMENTAR: Uredništvo
Rešitve so možne, a ministrica jih (zaenkrat) ne zna najti
Urejanje pravnih in socialnih pravic istospolnih parov se vleče že mnogo predolgo. Morali bi jih urediti že zdavnaj. S tem se verjetno strinja večina Slovencev, tudi tistih, ki so na referendumih dvakrat glasovali proti. Razlog, da področje ostaja neurejeno in po odločbah Ustavnega sodišča tudi neustavno je med drugim tudi v nespretnih manevrih ministrice Anje Kopač Mrak. Gotovo bi bilo možno najti kompromisno rešitev, ki bi na eni strani uredila vse pravice istospolnim, hkrati pa bi ohranila posebno mesto za skupnost moškega in ženske. Njena prizadevanja so bila morda že na dobri poti, nato pa so ona, njena stranka in predsednik vlade nerazumljivo lastni predlog pospravili v predal in odprli vrata radikalnemu predlogu Združene levice. S tem so dosegli še večjo zavrnitev na referendumu in podaljšanje kršenja pravic istospolnim. Dva takšna poraza na tako pomembnem področju bi morala v ministrici vzbuditi vsaj kanček premisleka o svoji odgovornosti in ne zgolj stavek ali dva v smislu »še naprej se bomo borili za enakopravnost«. Dan po drugem porazu je povedala, da je bila volja Slovencev jasno izražena in da bo potrebno iskati večje družbeno soglasje. Upajmo, da bo v prihodnje res tako.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike