Propadli Peko želijo reševati na način zadružništva

1
Uredništvo

Malo je podjetij, ki so v slovenskem prostoru pomenila toliko, kot je pomenilo podjetje Peko. Njegova 113 letna tradicija je veljala za velik slovnski ponos, o katerem smo se vsi učili v šolah.

A ta ponos smo zapravili skozi leta slabega upravljanja države s podjetjem, kar je pomenilo, da so ga nekateri izčrpavali in si s denarjem iz podjetja polnili lastne žepe.

Sedaj se ekipa, s pobudnikom Romanom Zalokarjem, na ruševinah Peka trudi za njegov ponovni zagon. Po vzoru nekaterih modelov v tujini so naredili zadrugo, ki zbira denar, da bi znova začela z dejavnostjo.

“Gradimo znova, ker želimo, da slovenska podjetja ostajajo slovenska in v slovenski lasti” pišejo na svoji spletni strani, ki so ji dali ime Peko Kooperativa.

“Gre za ohranitev 113 let tradicije slovenske kulturne in gospodarske dediščine. Vabimo vas, da pri tej gradnji sodelujete tudi vi! Skupaj nam bo uspelo, sebi in drugim bomo dokazali, da je možno v Sloveniji zgraditi marsikaj, če stopimo skupaj ljudje, ki nam je blizu ustvarjanje za skupno dobro.” To so besede s katerimi vabijo ljudi, da se pridružijo njihovemu projektu zadruge, ki naj bi temeljila na 113 letni Pekovi tradiciji.

Že več mesecev tako  zavzeto delajo za ponovno oživitev proizvodnje slovenskega tradicionalnega čevljarja Peko Tržič, ki je od letošnjega leta v stečaju. Kot pravijo želijo s pomočjo ljudi Peko spet vrniti v roke opeharjenih lastnikov: delavcev, malih delničarjev in vseh davkoplačevalcev.

“Želimo vrniti blagovno znamko Peko, proizvodne, pisarniške, skladiščne in trgovske prostore, stroje in opremo, prevzeti zaloge gotovih izdelkov ter zaloge repromateriala, v skladu z dinamiko nove proizvodnje in prodaje na slovenskem in tujih trgih.  Da zgradimo podjetje Peko nazaj, da bo postalo uspešno in ugledno. Vse to organiziramo po inovativnem modelu zadruge z imenom Peko kooperativa z znanimi in odgovornimi lastniki ter upravljavci.”

Kje se rodila ideja?

Z akcijo je začel Roman Zalokar s Kozjanskega, član Gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije, ki je 19. januarja 2016 v obliki peticije dal pobudo, da tradicionalno čevljarsko podjetje ne bi končalo na smetišču zgodovine. Podpise so zbirali na portalu pravapeticija.com odprta peticija

Prvih sedem dni je bil odziv mlačen, le nekaj podpisov podpore na dan. Prelomnica se je zgodila 8. dan, ko je peticijo podpisalo kar 395, deveti dan pa še 692 podpornikov. “To je bil jasen signal, da pristopimo k akciji celovito in zavzeto, da naredimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo 113 let tradicije Peka,” pravijo v kooperativi.

Po njihovih besedah naj bi do sedaj zbrali 29.000 evrov. V Peko kooperativo pa naj bi se vključilo že preko 700 zadružnic in zadružnikov ter že 23 podjetij. K sodelovanju bi radi prepričali 200.000 Slovenk in Slovencev, ki bi pomagali z 20 €, s tem obveznim deležem bi ti postali zadružniki Peko kooperative.

Kako prepričujejo podpornike?

Morebitne podpornike želijo prepričati s svojim programom, ki naj bi upošteval visoke standarde in znanje. Sodelavci in vodje bodo, kot obljubljajo, vsakokrat izbrani po ostrih merilih stroke, dobre morale in srčnosti. Kandidatke in kandidati za vodje se bodo predstavili v videokonferencah in naj bi bili izbrani s strani vseh zadružnikov z glasovanjem.

Kooperativa želi v delovanje Peka vključiti tudi otroke in mladino, tako, da se bodo lahko udeleževali nagradnih natečajev za najboljše kreacije izdelkov. Štipendirati želijo dijake in študente ter jih pošiljali na študij v tujino ter sodelovati z nekaterimi slovenskimi fakultetami.

Kupcem želijo prek svojega delovanja ponuditi koristne in kakovostne izdelke ter jim z vsakim nakupom izdelkov z 10% od plačane cene povečati prostovoljni delež v zadrugi Peko kooperativa.

Pomembne zgodovinske prelomnice za Peko
  • Peter Kozina iz Dolenje vasi pri Ribnici je okoli leta 1910 v hudem nacionalnem boju z nemško gospodarsko konkurenco v Tržiču ustanovil prvo slovensko proizvodno – trgovsko podjetje Peter Kozina & Co. za industrijsko izdelavo obutve s sedežem v Ljubljani.
  • V 20-ih letih 20. stoletja je Kozina postal priznan in ugleden slovenski gospodarstvenik in član številnih osrednjih slovenskih gospodarskih institucij. V Tržiču je razširil tovarniško poslopje, v Pristavi pa zgradil stanovanjsko hišo za mojstre in nameščence, osnoval pa je tudi trgovsko mrežo prodajaln obutve znamke Peko po ozemlju prve Jugoslavije.
  • Leta 1930 je umrl nenadne smrti. Njegovo podjetje Peter Kozina & Co. je v 30. letih zamenjalo kar nekaj lastnikov, iz sodnega registra pa je bilo izbrisano šele v procesu nacionalizacije leta 1948. Tedaj je v prvotnem poslopju proizvodnjo obutve nadaljevalo socialistično podjetje Triglav.
  • Peko je med letoma 1948 in 1995 deloval kot družbeno podjetje za proizvodnjo obutve in njenih sestavnih delov s trgovino na debelo in drobno s sedežem v Tržiču.
  • Leta 1950 so z uvajanjem ekonomskih enot, v katerih so delavci neposredno odločali o najpomembnejših vprašanjih delovanja podjetja, uvedli samoupravni način upravljanja podjetja.
  • Leta 1954 so podjetje, ki je 6 let delovalo pod imenom Tovarna obutve Triglav Tržič, spet preimenovali v Peko.
  • 70. leta so prinesla nove poslovne strategije. S prehodom na montažni sistem proizvodnje je Peko začel širiti proizvodnjo sestavnih delov zunaj Tržiča, in sicer leta 1970 v Trbovlje, leta 1976 v Ludbreg na Hrvaškem, v letih 1984 in 1985 pa še v Benedikt in Ormož. Leta 1972 je Peko vstopil z 49-odstotnim kapitalskim deležem v nemško podjetje Afis, 1982. leta pa je vzpostavil sodelovanje z ameriškim podjetjem Rockport.
  • Konec 80. let 20. stoletja so globoke politične spremembe močno vplivale tudi na poslovanje Peka. Na slabšanje razmer v podjetju je najprej vplivalo večletno izčrpavanje podjetja zaradi zgrešene jugoslovanske ekonomske politike za aktivne izvoznike.
  • V času tranzicije po letu 1990 je bil v začetku do leta 1995 Peko v lasti delavcev. Potem so po Zakonu o lastninskem preoblikovanju spremenili lastniško strukturo tako, da si je država vzela 40% delež, ki ga je prenesla na KAD in SOD, delavci pa so morali za deleže, če so želeli ostati solastniki, vložiti certifikate ali pa kupiti delnice, saj je Peko postal delniška družba.
  • S prenosom tako velikega deleža na KAD in SOD je politika začela postavljati v Peko svoje nameščence v vodstvo uprav in nadzornike, Peko pa je tonil v izgubah. Vedno znova so bile potrebne nove dokapitalizacije, Peku so umetno podaljševali življenje.
  • 21.1.2016 kranjsko sodišče začne stečajni postopek Peka. 
Print Friendly
DELI

1 komentar

  1. Kako žalostno. Le zakaj morajo propasti vsa ta podjetja. Zelo lahko je uničiti podjetje in poslati delavce na cesto, ustanoviti novega pa je dosti težje.
    Koliko dobrih slovenskih podjetij je že šlo v stečaj. Kriva pa sta politika in nepravilno vodenje!

Komentiraj