Projekt “brivec Ahmad” ali kako vas čustveno izsiljujejo

Rok Čakš
12
Rok Čakš
Slika iz youtube video posnetka "Ahmad je naš"

Vam primanjkuje človečnosti? Tisti, ki zagovarjate izvršitev pravnomočne odločbe Ministrstva za notranje zadeve, ste se ob zgodbi brivca Ahmada, ki so vam jo minule dni servirali levičarski aktivisti, politiki in osrednji mediji, verjetno počutili vsaj nelagodno. Očitali so vam pomanjkanje sočutja, kristjanom pa še ravnanje v nasprotju z Jezusovim naukom: »tujec sem bil in ste me sprejeli«.

A kako je s to človečnostjo? Najprej, »sprejmi tujca« res veli Sveto pismo, a tudi opozarja; »ne sodi, da ne boš sojen.« Pasti tovrstnega hinavstva je papež Frančišek zelo lepo razložil na tem mestu.

Pa vendar, mar Slovenci res ne sprejemamo tujcev? Zgodovina, statistika in proračun pravijo drugače.

Do tujcev najmanj diskriminatorni

Nedolgo nazaj smo vrata države na stežaj odprli pol milijona ljudem, ne da bi vprašali kdo ali kaj so, ter jim po naših zmožnostih postregli s hrano, nastanitvijo in prevozom. Tistim, ki so ostali, smo organizirali bivanje in vse ostalo, za kar po revizijskem poročilu Računskega sodišča mesečno namenimo 1.963 evrov na posameznika.

Tudi dveletno bivanje Sirca Ahmada v Sloveniji smo solidarnostno podprli z nekaj desettisočaki našega denarja.

Ne bom opletal s populizmi, kaj vse bi lahko s tem denarjem storili za naše ljudi, ker menim, da je človeku v stiski treba pomagati, najsi bo domačin ali tujec. In dejstvo je, da Slovenci še zdaleč nismo najslabši gostitelji na tem planetu. Nasprotno, zanimiv je podatek iz poročila OECD, da se v Sloveniji migranti od vseh držav članic te organizacije počutijo najmanj diskriminirane.

Kaj je torej nečloveškega v našem ravnanju? Morda to, da sirskega begunca po dveh letih “uspešne integracije” nameravamo vrniti na Hrvaško kot prvo varno državo EU, v kateri je bil popisan?

Preden se vprašamo, kaj je nehumanega pri prebivanju v naši priljubljeni dopustniški državi, ki nam je primerljiva po standardu in kulturi, se je v Ahmadovo slovensko zgodbo vredno podrobneje poglobiti.

V Avstrijo ni šlo. Kaj je narobe s Hrvaško?

Po prehodu Slovenije februarja 2016 ga Avstrijci na meji niso želeli sprejeti (!), zato je zaprosil za azil v Sloveniji. Zgolj štiri mesece kasneje je Slovenija po Dublinski uredi presodila, da je za obravnavo njegove prošnje pristojna Republika Hrvaška, kamor so ga nameravali vrniti.

In tu se je zapletlo. A najbrž ne po zaslugi človeka, ki o Sloveniji in Hrvaški ni vedel ničesar in tisti trenutek sam po sebi ni imel razlogov sklepati, da bo njegovo življenje na Hrvaškem kaj slabše kot pri nas (saj se še spomnite: »Slovenia? No, no, poor country!«).

Če bi ga takrat vrnili, bi danes že imel azil (če je do njega res upravičen) in bi, skupaj z družino, prosto potoval po celotni Evropski uniji. In dozdeva se mi, da se pri »prijateljih v Sloveniji« ne bi ustavili kaj več kot na čajček in pecivo.

Ves medijski pomp okrog Ahmada je potreben, ker na njemu obstoji ali pade dobro premišljena strategija aktivistov, temelječa na čustvenem izsiljevanju politike in državljanov.

Produkt tovarne Rog

Vendar do vrnitve ni prišlo, ker je ob čakanju na odločitev MNZ padel  v roke »refugees welcome« aktivistom iz tovarne Rog. Ti sicer za migrante, ki se zataknejo v Sloveniji, storijo marsikaj dobrega, a le dokler ostajajo v mejah človekoljubnih in ne drugačnih motivov.

V kooperativnem Sircu Ahmadu pa so uvideli priložnost, da odprejo stranska vrata v državni sistem, ki je po njihovem prepričanju do sprejemanja prebežnikov mnogo preveč restriktiven.

S serijo pritožb aktivističnih odvetnikov je njegov primer prišel vse do sodišča EU in vsepovsod dobil enak, predvidljiv odgovor. Medtem je preteklo dobro leto dni, dovolj, da so Rogovci premožnega sirskega trgovca stilsko preobrazili v “zgledno integriranega brivca”, vrednega izjeme po diskrecijski klavzuli Dublinske uredbe.

Brivec Ahmad je zanje tako poseben, ker je skrbno grajen aktivistični projekt za dosego njihovega osnovnega cilja: prišlekom na stežaj odpreti vrata Slovenije. Ves medijski pomp okrog njega je potreben, ker na Ahmadu obstoji ali pade dobro premišljena strategija aktivistov, temelječa na čustvenem izsiljevanju politike in državljanov.

Izgubljeni Miro Cerar

Tej žaloigri je pod težo bližajočih se volitev podlegel tudi premier Cerar. Če bi imela njegova vlada iskren namen usodo Ahmada, sirske krščanske družine pred njim, ali kogarkoli drugega, prevzeti nase, je imela pisan čas to storiti, dokler postopki niso bili pravnomočno zaključeni.

Tega seveda niso naredili, ker se zavedajo, da je Ahmad ravno toliko poseben kot sto, tisoč ali deset tisoč drugih bližnjevzhodnih moških, ki prihajajo v Evropo, da si uredijo status in nato pripeljejo še družino, ki so jo pustili v “vojni vihri domovine”. En nepremišljen precedens pomeni temelj za sklicevanje na (ne)diskriminatorno obravnavo tistih, ki sledijo in zadnja vrata v državo EU so odprta.

Kaj se je torej Sircu Ahmadu res zgodilo?

Za Sirčevo »strtost in nerazumevanje, kaj se mu sploh dogaja«, moramo tako odgovorne iskati med tistimi, ki so mu »predvidljivemu scenariju navkljub dajali lažno upanje,« kot je dejala ministrica za notranje zadeve.

Torej med anarhističnimi aktivisti, ki so usodo begunca Ahmada zlorabili kot orodje za dosego ciljev v boju z državo Slovenijo ter njenim azilnim sistemom in pri tem prek vladavine prava zapeljali z valjarjem lažnega humanizma in čustvenega izsiljevanja. Ter seveda med levimi politiki, ki so sceno izkoristili za PR pred volitvami.

»Klinc pa takšni prijatelji,« si bo najbrž nekoč mislil Ahmad, ko bo vendarle spoznal, kaj se mu je v resnici zgodilo.

Ahmad je naš

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 12

  1. Ali levičarski anarhisti – stanovalci ROGA tam prebivajo zakonito ? Kdo jim je dal dovoljenje za bivanje v ROGU ?
    Ali je lastnica Roga država ali občina Ljubljana. V čigavi lasti je ta stavba.

    Mogoče pa nekatere stranke, levega kova, tam urijo anarhiste za določene akcije? Če bi se izkazalo, da je to res, bi morala ministrica za notranje zadeve to ugotoviti, ker Cerar ne razume zakonov. Ali pa jih noče razumeti. Oboje je narobe.

  2. Borisa Pahorja, so levičarski mediji napadli kot nestrpnega, ker je dejal ” V Piranu so bili avtohtoni Italijani, zato bi bil primernejši za župana Italijan, če že nočemo Slovenca. Oba bi bila primernejša od Afričana, ki je sedaj izvoljen.”
    Televizija in časopisi so poročali, da se je 104 letni Pahor neprimerno izrazil, ter da nas bo s tem ko smo izvolili črnca bolj spoštovala Evropa, ker, da nismo nestrpni.

    Boris Pahor, pa nam je odgovoril, da smo Slovenci izgubili narodno zavest. Dejal je, da je NARODNA zavednost v Sloveniji celo opljuvana, vendar on še vedno misli, da brez narodne zavesti pade narod in DRŽAVA.

    Tudi v primeru Ahmada pokaže uradna politika, da jim je kaj malo mar za slovenstvo, narod in državo, Čeprav so vsi državni voditelji prisegli, da bodo delovali v prid Slovenije in njenih prebivalcev. Njihove poteze pa kažejo, da je uradna politika MAČEHA do Slovencev. To je pisatelj Boris Pahor izkusil že pod fašizmom, ko se je boril za SLOVENSTVO. Žalosti ga, da tudi komunizem tlači slovenstvo in NARODNO ZAVEST.

  3. Kaksen je lahko Ahmadov status v EU?
    Begunec ni, saj ni zbezal z vojnega obmocja, ampak iz Damaska, kjer je varno. Tako varno, da je tam zapustil zeno in 3 mladoletne hcerke.
    Tudi, kot “begunec” bi moral ostati v 1. varni drzavi ….
    Sam pove: Po TV sem slisal Merklovo, ki je povabila Sirce v Nemcijo, pa sem se skupaj z drugimi odpravil …
    Statusa azilanta ne more pridobiti, saj ni v domovini politicno ali kako drugace preganjan …
    Ekonomski migrant? 45 letnih brivcev nasa drzava pac ne potrebuje …
    Dvomim, da Hrvaska ….

  4. Ne bom več bral tega straniščnega tabloida, to je moj zadnji komentar. Ahmad je celo imel možnost oditi v Avstrijo kot sem prebral v Delu: “Ahmad je potrpežljivo čakal in vmes zavrnil možnost, da bi se preselil v Avstrijo, saj je avstrijsko sodišče odločilo, da ga februarja na avstrijsko-slovenski meji avstrijski varnostni organi ne bi smeli zavrniti. Ahmad bi težko bolj jasno pokazal, da želi ostati v Sloveniji, ki jo ima za svojo »drugo domovino«, a slovenske oblasti ostajajo neomajne.” Ahmad se je odločil ostati v Sloveniji, ker je ocenil, da tu živijo dobri ljudje. Usodna napaka! Ostal je v deželi moralnih spačkov, ki jih je stoletja pohabljala in maličila katoliška kultura. Tako kot med drugo svetovno vojno se tudi sedaj ateisti in agnostiki izkazujejo za bolj humane od vernikov, razumi, kdor more!

    • “zavrnil moznost, da odide v Avstrijo” ?????
      ” izbral si je Slovenijo” ????
      “Begunec” si je kar sam izbral drzavo, ki ga naj prezivlja …. Ker mu “je vsec”?
      ——
      Jasno je, da gre tu za levicarsko manipulacijo. Sem prebrala “pismo Ahmadu” srbske postmodernisticne levicarke Svetlane Slapsak …. pravi, da ima do Slovenije in bivanja v tej drzavi Ahmad (in kdorkoli drug) enako pravico kot tukaj rojeni Slovenci ….
      Skratka: odprimo meje za vse, ki zelijo tu ziveti …. (nic ne pove, kdo naj jih prezivlja )

  5. Če ne bi bilo katoliške kulture niti svoje države ne bi imeli. Delo pa je res referenca ”verodostojnega in neodvisnega
    medija”, z jasno lastniško strukturo izbrancev Foruma 21. Kako pa so se med 2. svetovno vojno ateisti in gnostiki izkazali bolj humani od katolikov, a s 600 morišči? A si tudi ti eden izmed aktivistov, ki se skrivate za kakšnim humanitarnim društvom in je dobro plačan iz denarja, ki je namenjen nekomu drugemu?

  6. Dragi Daniel,
    žrtve vojne in revolucije so zahtevale žrtve na obeh straneh. Na 600 grobiščih je bilo 15.000 žrtev pristašev kolaboracije, na več kot 2000 grobiščih pa je bilo 29.000 žrtev na partizanski strani. Vir Zbornik Republike Slovenije 2005, Državni svet.

  7. Papež: Vzemi kačo, spusti jo v svoj dom, daj ji hrano in grej jo na svojih prsih dokler te ne piči.

    Mislim, da bi bilo bolje, če bi Šamiju popravili hišo v Siriji, da bo lahko spet živel v njej, ker Rog res ni primerno bivališče za nekoga, ki ima nevrološke težave.

  8. ČAS JE, DA SE REŠIMO MORIJ IZ 2.S. VOJNE.
    PO VSEH MEDNARODNIH MERILIH, SO MORIJE PO KONČANI 2, S, VOJNI LE zločini.
    POBITI LJUDI BREZ DOKAZANE JIM KRIVDE, BI VSAK osnovnošolec LAHKO LOČIL DEFINICIJO ZLOČINA.
    MED VOJNO SE VOJAKI BOJUJEJO, KO PA NEKDO POSTANE UJETNIK JE POD MEDNARODNO ZAŠČITO.
    TO BI LAHKO ŠE PTIČKI VEDELI, KI PO ZRAKU LETAJO IN NIMAJO SPRANIH GLAV.
    ZLOČIN JE ZLOČIN, KI GA POVZROČIJO ZLOČINCI.
    V jamah so mrtvi ljudje in ne kosti. Kdo jih še vedno tlači pod zemljo? Ali se katera od novodobnih organizacijah trudi za pokopati te ljudi ? Tudi mrtve pokopavati je delo usmiljenja, tako kot lačne nasititi.

    Vsi ti, ki si jim smili sirski migrant in njegovi otroci, ki jih je zapustil, pa nimajo niti najmanjšega usmiljena za otroke, ki so 1945 ostali brez staršev. Veliko teh odraslih (otrok), še danes nima mrliškega lista za svoje starše. Kje ste tisti, ki se tolčete po prsih in govorite o človekovih pravicah ? Cerar kdaj boš dal roko pomoči SLOVENSKEMU ČLOVEKU.

Komentiraj